Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka - EOL 133

GIZ DZP | Promocija |
 
V zadnjih nekaj letih imamo v Sloveniji v času ogrevalne sezone nemalo težav s slabo kakovostjo zraka, še posebej s prevelikimi koncentracijami prašnih delcev. Agencija RS za varstvo okolja zato velikokrat opozarja na preseženo raven mejnih vrednosti. Slabšo kakovost zraka ARSO pripisuje predvsem vplivu prometa in ogrevanja. Tako se postavlja vprašanje, kateri energent oziroma ukrepi pripomorejo k izboljšani kakovosti zraka. Odgovor je preprost – eden najučinkovitejših ukrepov za čistejši zrak je uporaba zemeljskega plina tako v prometu kot pri ogrevanju.
 
Vozilo_na_plin
Za nakup osebnih vozil na CNG so ključnega pomena nepovratne finančne spodbude.

V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, a žal le delno izkoriščeno. Distribucijska plinovodna omrežja so pri nas prisotna v 82 občinah, njihova skupna dolžina pa presega 4.700 km. Za izgradnjo obstoječe infrastrukture je bilo vloženega veliko truda in porabljena visoka denarna sredstva, zato si GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) prizadeva, da bi pomen in doprinos zemeljskega plina dodatno izpostavilo.

Spodbuden podatek je, da se plinovodno omrežje v Sloveniji nahaja prav tam, kjer je zrak onesnažen, tj. na območjih večje poseljenosti. Tam distribucijsko plinovodno omrežje omogoča veliko dodatnih priključkov z izgradnjo ali brez izgradnje. Do sedaj je bilo zgrajenih več kot 90.000 priključkov, od katerih je 57.000 aktivnih. Preostalih 33.000 priključkov je do objektov že zgrajenih, a ga slednji še ne uporabljajo. To predstavlja velik potencial za dodatne priključitve. V primeru uporabe drugih energentov bi bila kakovost zraka na teh območjih še slabša, največjo nevarnost pa predstavljajo individualna kurišča.

Plinske toplotne črpalke

Plinske toplotne črpalke omogočajo sočasno proizvodnjo hladu in toplote, ki ju lahko uporabljamo za segrevanje tople sanitarne vode ali ogrevanje prostorov. Njihova prednost so neposredna uporaba primarne energije, neizrazita sprememba toplotne moči ter visoka učinkovitost pri višjih temperaturnih režimih oziroma pripravi tople sanitarne vode. S stališča energetske politike je pomembno, da plinske toplotne črpalke zagotavljajo nižjo porabo primarne energije in emisij CO2.

Stisnjen zemeljski plin (CNG) v prometu

Skupaj z ogrevanjem ima promet velik vpliv na kakovost zraka, še posebej dizelska goriva. CNG kot alternativno pogonsko gorivo je eden najlažjih načinov za znižanje porabe nafte v prometu. V določenih segmentih prometa, kot je mestni avtobusni promet, predstavlja edino realno alternativo nafti. CNG je mogoče uvesti hitro in učinkovito. Obstaja namreč vrsta vozil na CNG (osebna in dostavna vozila, mestni avtobusi itd.), tehnologija polnilnih mest je že razvita, distribucijsko plinovodno omrežje pa za tovrstno uporabo omogoča dovolj zmogljivosti.

Glede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da vlada z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup več vrst vozil na CNG: mestne avtobuse, komunalna vozila, vozila za gradbeništvo, dostavna in osebna vozila ipd. Nekatera obstoječa vozila so namreč zastarela ter povzročajo visoko raven hrupa in izpustov delcev PM10 in NOX. Hkrati veliko kilometrov opravijo na urbanih območjih, kjer je kakovost zraka slabša. V GIZ DZP zato predlagajo, da državna sredstva vložimo v ukrepe, ki vplivajo na čistejši zrak. Z več vozili na CNG bi znižali odvisnost od nafte, izboljšali kakovost zraka in nenazadnje okrepili javno zdravje prebivalstva.

Obnovljiv plin za čistejši zrak in manjši ogljični odtis

S preklopom na zemeljski plin odjemalci preklopijo na zeleno. Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. To pomeni, da se z zemeljskim plinom znižajo CO2 emisije in poraba energije ter sočasno izboljša kakovost zraka.

V Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljiv metan. S tem se bo podobno kot pri električni energiji ogljični odtis transportirane energije postopoma nižal, delež obnovljivih virov pa povečal. Tako kot pri uvajanju večine obnovljivih virov bo tudi pri tej obliki obnovljive energije vsaj na začetku potrebno zagotoviti finančne spodbude. Z njimi ne bomo le povečali deleža obnovljivih virov, ampak jih hkrati ustrezno shranjevali. In prav v ustreznem shranjevanju obnovljivih virov je ključ do trajnostne prihodnosti.

Nova polnilnica za CNG vozila – peta v Sloveniji in prva v Celju

Do konca leta bodo v Celju bogatejši za prvo javno polnilnico za vsa CNG vozila. Sočasno bo Mestna občina Celje v javni potniški promet uvedla mestne avtobuse na CNG. S tem bodo znižali obremenitev okolja s toplogrednimi plini in drugimi emisijami ter krepili trajnostne usmeritve razvoja občine. Mestna občina Celje se s tem ukrepom pridružuje Ljubljani, Jesenicam in Mariboru, ki javne polnilnice na CNG že imajo.