Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 133

|
 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kakšno je njihovo stališče do gradnje hidroelektrarn na Muri po odločitvi Unesca, da gre ob Muri za biosferno območje, in kaj so dogovorili predstavniki kmetijskih ministrstev na srečanju Višegrajske skupine.
 

Na Muri ni potenciala za hidroelektrarne

Kakšno je stališče MKGP do načrtovane gradnje elektrarn na Muri in kakšne so lahko alternative zlasti po nedavni odločitvi Unesca o razglasitvi biosfernega območja Mure?

Glede hidroelektrarn na reki Muri znani podatki kažejo, da na Muri ni potenciala za hidroelektrarne. V povezavi z Muro je potrebno razmišljati predvsem o biosfernem območju, o reki kot vodnem viru za namakanje kmetijskih zemljišč ter v povezavi z razvojem turizma.

Koliko časa še nepoštene trgovinske prakse v EU?

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je sodelovala na razširjenem zasedanju ministrov za kmetijstvo Višegrajske skupine, kjer so med drugim govorili o predlogu direktive EU o preprečevanju nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi in o iniciativi BIOEAST. Kakšna konkretna stališča so bila sprejeta?

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila zasedanja ministrov držav višegrajske skupine (Slovaška, Poljska, Madžarska, Češka) ter Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in Romunije. Glavne teme pogovorov so bile spremembe Skupne kmetijske politike EU (SKP), oblikovanje strateškega pristopa na področju biogospodarstva ter predlog Direktive za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks. Ministri so si tudi izmenjali informacije o posledicah suše v kmetijstvu v svojih državah.

Državna sekretarka se je v razpravi na zasedanju V4+4 najprej dotaknila razprave o novi definiciji »pravega kmeta«, ki bo v veliki meri nadomeščala sedanjo definicijo »aktivnega kmeta«. Izpostavila je, da je za Slovenijo pomembno, da bi bile podpore SKP v bodoče bolj ciljno naravnane. Pomemben element tega je nedvomno, da bi si želeli, da podpore pridobijo le kmetje in tisti, ki zemljo dejansko obdelujejo. Slovenija si želi čim več prožnosti pri podrobnejši opredelitvi na ravni države, da bomo pravega kmeta lahko definirali v luči nacionalne opredelitve, zakonodaje in razumevanja ter seveda ob upoštevanju podatkov, s katerimi razpolagamo.

Tudi vprašanje določitve stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za razvoj podeželja je državna sekretarka izpostavila kot pomembno politično vprašanje, povezano tudi z vprašanjem samega obsega sredstev za razvoj podeželja. Slovenija je že večkrat izpostavila zavzemanje za povečanje obsega sredstev za to področje, saj meni, da je znižanje za 15% nesprejemljivo za področje izvajanja SKP, ki zlasti naslavlja strukturne probleme kmetijstva in podeželja. Tudi zvišanje stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za EU za razvoj podeželja po mnenju Slovenije ni ustrezen korak za pokrivanje nastale proračunske luknje.

Pri vprašanju o novem sistemu krizne rezerve je državna sekretarka izpostavila, da je bila Slovenija med državami, ki so se zavzemale za poenostavitev izvajanja. V tem kontekstu predlog, po katerem bi se zbrana sredstva prenašala med leti, lahko podpremo kot korak v pravo smer, ki bo tudi zagotovil, da bodo tako zbrana sredstva dejansko na voljo kmetom v času kriz.

V okviru razprave o spodbujanju biogospodarstva ter s tem povezanimi raziskavami je mag. Tanja Strniša izpostavila gozdarstvo in predelavo lesa kot posebno prioriteto, saj je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav. Poleg tega bi bilo treba več pozornosti nameniti prilagajanju na podnebne spremembe ter povečanju konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva, tudi s spodbujanjem digitalizacije kmetijstva. Zaradi vse večjih pričakovanj potrošnikov bo v bodoče treba nameniti še več pozornosti trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter vložiti dodatne napore v raziskave in razvoj sredstev, ki bodo manj škodljiva za ljudi in okolje, razvijati nove pristope pri zatiranju škodljivcev, zagotoviti boljše izobraževanje pridelovalcev in ustrezno informirati javnost o prednostih in tveganjih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Državna sekretarka je podprla pripravljeno skupno izjavo o predlagani Direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah. Ocenila je, da bo skupna izjava ter v njej izpostavljene zahteve dala nov zagon in podporo pogajanjem o sprejemu Direktive na ravni EU. Čeprav direktiva uvaja le minimalne skupne standarde za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks, je to uspeh za države, ki si prizadevajo za zakonsko ureditev na ravni EU, med njimi je tudi Slovenija, in jasen politični signal za preprečevanje takih praks. Sprejem direktive na ravni EU bo okrepil tudi izvajanje nacionalnih predpisov za preprečevanje takih praks v državah članicah. Državna sekretarka je izpostavila tudi vse zakonodajne spremembe, ki jih je Slovenija pripravila na tem področju, nazadnje februarja letos, ko je Državni zbor sprejel spremembe Zakona o kmetijstvu, ki zdaj omogoča boljši nadzor in kaznovanje nepoštenih trgovinskih praks.