Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Predelava žlindre je velik masni in energijski potencial - EOL 133

Krožno gospodarstvo | Tanja Pangerl|
 
V krožnem gospodarstvu so odpadki surovine. To so prepoznali tudi v družbi SIJ Acroni, kjer so letos poleti prevzeli družbo Harsco Minerali. Tako si bodo zagotovili lastno predelavo žlindre, surovine, ki ostane pri proizvodnji jekla. Kot je povedal Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo Skupine SIJ, gre večina mineralnih produktov, med katerimi je tudi žlindra, v prodajo, predvsem za cestogradnjo. Z raziskavami iščejo nove možnosti uporabe mineralnih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji jekla. Možnosti so tudi v industriji izolacijskih materialov. Zahteve trga jih vodijo k temu, da tudi v proizvodnem procesu razmišljajo trajnostno in zmanjšujejo vplive na okolje. Načrt je, da tretjino električne energije pridobijo iz lastnih obnovljivih virov, stalnica pa je izboljševanje izplenov materiala v procesu.
 
Slavko Kanalec Foto: Bor Dobrin
Slavko Kanalec Foto: Bor Dobrin

Družba SIJ Acroni je v začetku avgusta prevzela dejavnost in opremo za predelavo žlindre družbe Harsco Minerali. Zakaj ste se odločili za prevzem in kakšni so vaši načrti za družbo?

Skupina SIJ neprestano nadgrajuje svoje delovanje po načelu krožnega gospodarstva in vertikalne integracije. Z lastno predelavo žlindre tako zaokrožamo proizvodni proces in masne tokove v proizvodnji jekla. Predelava žlindre tudi v prihodnje predstavlja velik izziv, imamo pa kar nekaj idej, kako na tem področju lahko postanemo še bolj učinkoviti pri uresničevanju tega področja trajnostnega razvoja Skupine. Gre za velik masni in energijski potencial.

Ali imate možnosti za predelavo tudi drugih odpadkov?

Liniji sta načrtovani zelo usmerjeno, zato so možnosti za obdelavo ali predelavo drugih odpadkov zelo omejene oziroma nične.

Žlindro boste ponovno uporabili v proizvodnji in jo tudi tržili. Kolikšen delež boste uporabili v proizvodnji, za kakšne namene in kdo so potencialni kupci?

V proizvodnji jekla ponovno uporabimo le zanemarljiv delež žlindre, tako da gredo skoraj vsi mineralni produkti v prodajo. V celoti pa v SIJ Acroniju uporabimo kovinski del produktov predelave in jih vgradimo v končne izdelke. Večino mineralnih produktov plasiramo v gradbeno industrijo za cestogradnjo, izvedli pa smo tudi industrijske teste. Njihovi rezultati so pozitivni in kažejo na dobre potenciale za širitev uporabe mineralnih produktov v industriji izolacijskih materialov.

Za predelavo žlindre uporabljate sodobno tehnološko opremo, ki omogoča energetsko učinkovito in okolju prijazno predelavo žlindre. Za kakšno tehnologijo gre?

Pravzaprav gre za klasične, preizkušene tehnologije. V SIJ Acroniju uporabljamo dve liniji. Za žlindro, ki prihaja iz procesa taljenja jeklenega odpadka v elektroobločni peči, uporabljamo linijo za drobljenje in magnetno separacijo. Za predelavo žlindre, ki nastaja na področju sekundarne obdelave jekla, pa uporabljamo postopke mokre gravitacijske separacije, pri katerih je vodni krog zaprt, zato ni izpustov v okolje. Imata pa obe liniji omejene izpuste prahu in hrupa v okolje.

Koliko žlindre letno boste predelali?

Načrtujemo, da bomo letno predelovali od 100.000 do 130.000 ton žlindre.

V preteklosti se je žlindra kopičila tudi ob SIJ Acroniju, kar je s strani lokalnega prebivalstva povzročalo nekaj nezadovoljstva in strahu glede vplivov na okolje. V petih letih nameravate predelati tudi to žlindro. Kako lokalno prebivalstvo sprejema nov zagon predelave žlindre? S kakšnimi ukrepi boste zmanjševali vplive na okolje?

Vsa žlindra, ki je bila začasno skladiščena na področju družbe SIJ Acroni, je bila v zadnjih nekaj letih predelana, mineralni produkti pa plasirani na trg. Negativnih vplivov obratovanja linij doslej ni bilo zaznati, zato verjamemo, da jih tudi v prihodnje krajani ne bodo zaznali.

Jeklo je eden najbolj recikliranih materialov na svetu, metalurgija pa je v Sloveniji med ključnimi gospodarskimi panogami. Kako bo Skupina SIJ z najboljšimi tehnologijami prispevala k trajnostni prenovi panoge in k novi razvojni paradigmi Slovenije, trajnostnemu razvoju?

V Skupini SIJ trenutno izpustimo pod 400 kg ogljikovega dioksida na tono izdelka, kar je šestkrat manj od povprečnih emisij ogljikovega dioksida v integralnih železarnah. Tam razmišljajo, da bi kot reducent uvedli vodik in s tem med letoma 2030 in 2050 prešli v brezogljično jeklarstvo. Mi pripravljamo načrte za zagotovitev tretjine potrebne električne energije iz lastnih obnovljivih virov energije, obenem pa so vsi naši izdelki načrtovani trajnostno. Z izboljšanimi lastnostmi svojih izdelkov namreč vplivamo na znižanje teže konstrukcij, daljše življenjske dobe orodij, nižje vatne izgube na elektromotorjih ipd. Stalnica v metalurgiji je izboljševanje izplenov materiala v procesu, kar dosegamo z novimi tehnologijami in izboljšano učinkovitostjo. Ti procesi so nujni tudi zato, ker smo primorani neprestano iskati prihranke. Trg je globalen, stalno smo izpostavljeni svetovni konkurenci, jeklarska industrija se stalno sooča z presežnimi kapacitetami, s čimer mi sicer nimamo težav. V tem boju preživijo samo najboljši.

V Strategiji razvoja metalurgije v Sloveniji 2015-2025 je poudarjeno izpolnjevanje zahtev sodobne trajnostne proizvodnje. Katere trajnostne kazalnike spremljate in uvajate? Kakšno sporočilo daje vaši skupini najnovejše poročilo IPPC in podatek o ekološkem dolgu Slovenije?

V Skupini SIJ spremljamo številne indikatorje poslovnega uspeha družbe na različnih področjih trajnostnega delovanja, kot so dobavitelji, kupci, zaposleni, ekonomika, okolje, družba. Dobro se zavedamo, da so naravni viri omejeni in načrtno znižujemo svoj okoljski odtis. Razvoja in rasti ne načrtujemo na podlagi povečevanja količin, ampak na podlagi celovitih rešitev za naše kupce. Na vidiku so velike spremembe v energetiki, e-mobilnost in svet storitev. Vse to bo imelo velik vpliv tudi na jeklarsko industrijo.

V ospredju je razvoj naprednih kovinskih materialov za zahtevne aplikacije. Za kakšne materiale gre in za kakšno uporabo? Je jeklo material prihodnosti?

Jeklo je glede na razširjenost in cenovno dostopnost material preteklosti in tudi prihodnosti. V primerjavi z drugimi kovinami, npr. aluminijem in zlitinami iz aluminija, in drugimi umetnimi materiali ima jeklo nekajkrat nižji okoljski odtis. Ni pa jeklo vsemogočen in univerzalen material, za veliko število aplikacij obstaja precej primernejših materialov in rešitev. Tipičen primer panoge, kjer se še vedno masovno uporabljajo rešitve iz jekla oziroma zlitine na osnovi železa in neželeznih kovin, je energetika.

S katerimi tehnološkimi spremembami lahko Skupina SIJ zmanjša negativne vplive na okolje?

Politiko zmanjševanja svojega ogljičnega in okoljskega odtisa vodimo v štirih smereh. Ena smer so učinkovitejši izdelki - z isto količino jekla dosežemo isti učinek za kupca. Sem spadajo elektropločevine z nižjimi izgubami, konstrukcijska jekla z boljšimi mehanskimi lastnostmi, nižje teže konstrukcij, nerjavna jekla z višjo korozijsko obstojnostjo, daljša življenjska doba izdelka idr. Druga smer je učinkovitejša raba energije na podlagi modernejših tehnologij in naprav, kot je npr. investicija v linijo za toplotno obdelavo plošč. Četrta smer je boljši izkoristek materiala v proizvodnem procesu med izdelavo in s tem nižja specifična poraba energije na enoto končnega proizvoda. Pomembna pa je tudi izraba koristne (odvečne) toplote. Primer je daljinsko ogrevanje na Ravnah na Koroškem, ki izkorišča odvečno industrijsko toplotno energijo, nastalo v procesu hlajenja elektroobločne peči.

Kako se povezujete z znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami v Sloveniji pri temeljnih in aplikativnih raziskavah v vaši panogi, še posebej ko gre za nove materiale? Kaj lahko k temu prispeva SRIP materiali v krožnem gospodarstvu?

Razvojna partnerstva so orodja, ki jih ima država za prepoznavanje širšega interesa in razvojnega potenciala panoge. Na ta način lahko ob pametnem ravnanju ponovno postavimo celotno strukturo panoge, izobraževanje, raziskave, proizvodnja itd., na trajnostne temelje. Takrat bo pravo povezovanje med vsemi deležniki šele povsem zaživelo. Običajno se novi izdelki ali materiali razvijajo na podlagi potreb na trgu. Težava je v tem, da industrija temelji na preizkušenih rešitvah in ni naklonjena spremembam. Zato so SRIP-i, strateško razvojna-inovacijska partnerstva, v katerih sodeluje tudi Skupina SIJ, idealno okolje za izmenjavo idej ter prepoznavanje priložnosti in izzivov.