Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Les je fantastičen material, z modifikacijami se širi spekter uporabe - EOL 132

Raziskave in obnovljivi materiali |
 
Če želimo odkriti nova temeljna spoznanja in/ali prebojne tehnologije, potrebujemo svetovno mrežo sodelavcev, je prepričana dr. Andreja Kutnar, direktorica Inštituta InnoRennew CoE. Gre za projekt v okviru programa Obzorje 2020, izvaja pa ga slovensko nemški konzorcij. Njihov Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja je poseben v tem, da vključuje v izvedbo raziskav strokovnjake z vseh koncev sveta. Raziskave s področja restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja naj bi odprle poti za novo paradigmo načrtovanja bivanjskih okolij. Vračajo se elementi narave in naravnosti. Ni naključje, meni dr. Andreja Kutnar, da je v njihovem fokusu les.
 
Andreja Kutnar
Andreja Kutnar

Slovensko-nemški konzorcij izvaja program Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Interdisciplinarnost in internacionalizacija sta dve bistveni značilnosti projekta, saj ste ustanovili pet raziskovalnih skupin: zdravje v grajenem okolju, modifikacija lesa, trajnostna gradnja z obnovljivimi viri, kompoziti iz obnovljivih virov ter informacijske in računalniške tehnologije. Kako poteka delo, kaj raziskujejo raziskovalci in koliko vključujete v delo globalne eksperte?

Ime InnoRenew CoE označuje dve stvari. Najprej je to ime projekta, ki smo ga pridobili iz posebnega inštrumenta. Namenjen je podpori manj inovacijsko razvitih držav članic v glavnem iz vzhodne in južne Evrope. To je okvirni program Evropske Unije za raziskave in razvoj Obzorje 2020. Je pa tudi ime neodvisnega raziskovalnega zavoda, inštituta, ki je eden glavnih ciljev omenjenega projekta. Inštitut InnoRenew CoE ima pet raziskovalnih skupin, medtem ko je raziskovalno delo v projektu širše zasnovano. S svojimi raziskovalnimi skupinami in drugimi kompetencami pri njem poleg nas sodelujejo tudi drugi partnerji projekta.

Kako poteka delo?

Zelo uspešno, saj smo za to poskrbeli z izbiro najboljših raziskovalcev ter z doslednim, modernim načinom vodenja projektov, ki smo ga podprli z orodji IKT. Nenehno nas ocenjujejo in usmerjajo tudi svetovni strokovnjaki, ki so vsak na svojem področju nesporne svetovne avtoritete. Hkrati so to ljudje, ki imajo izreden občutek za organizacijo in tudi za delo z ljudmi, še posebej z raziskovalci na začetku njihove poklicne poti.

S čim ste najbolj prepričali Evropsko komisijo in strokovne ocenjevalce za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi in kaj je interes nemškega partnerja?

S tem, da smo odlično naredili »domačo nalogo«. Pri pripravi projektne prijave smo temeljito preučili in analizirali stanje v panogi. Na raziskovalnem, pedagoškem in na industrijskem področju. Ob tem smo se posebej posvetili vprašanju odnosa družbe do naše panoge, in sicer v Sloveniji in v Evropi. Nato smo zelo natančno opredelili in pregledno predstavili načrt dela, vključno z jasno opredeljenimi sklopi raziskovalne, razvojne in pilotne opreme, ter ljudmi in njihovimi kvalifikacijami, potrebnimi za odlično raziskovalno delo. Interdisciplinarnost raziskav in večsektorski pristop k njihovi uresničitvi sta bila pogoja, izpostavljena že v razpisu. Nedvomno pa je pomembno vlogo odigrala tudi aktualnost teme in velik potencial vpliva rezultatov, ki jih pričakujemo. Nemški partner je v sodelovanju z nami videl predvsem priložnost za kreacijo novih, svežih idej za soustvarjanje izrazito interdisciplinarnega načina dela, kar je novost tudi za njih, in za odločnejši vstop na trg, na katerem do sedaj niso bili zelo prisotni.

Raziskave obnovljivih materialov postajajo vroča tema prihodnosti Evrope. H katerim materialom ste se usmerili in zakaj prednostno v les? Je to povezano tudi z vašo življenjsko izkušnjo, saj ste zrasli z lesom?

Drži, lesarka sem že praktično od rojstva. Lahko bi rekla, da sem zrasla v mizarski delavnici. Med študijem doma in po svetu pa sem spoznala, da s tem čudovitim materialom lahko ustvarimo še veliko več kot mizo in stole, če malo karikiram. Da je večja raba obnovljivih materialov, ki pri pridelavi, predelavi, ponovni uporabi in reciklaži ne potrebujejo veliko energije, najsmotrnejši in hkrati najcenejši način za korenito znižanje sproščanja toplogrednih plinov, je mnenjskim voditeljem končno uspelo prepričati širok del javnosti. Zato so se zganili tudi politiki. Les pa je v Sloveniji najbolj razširjen naravni material iz obnovljivega vira. Tako je preprosto logično, da smo za glavno snov našega raziskovalnega in inovacijskega dela izbrali les, čeprav tudi drugih obnovljivih materialov nikakor ne zanemarjamo.

Izbrali ste les, pravite. Kot dolgoročni cilj Centra navajate, da boste postali vodilna inštitucija v svetu za tehnologijo pri modifikaciji lesa in ustvarjanju »restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja.« Na kaj konkretno mislite?

Prva in edina možna pot je brezkompromisna znanstvena odličnost. Ključni sta interdisciplinarnost in internacionalizacija. Tako je zasnovano delo ekipe InnoRenew CoE in deloma tudi partnerskih ekip. Pri izvedbi raziskav pa je še posebej pomembno povezovanje z najboljšimi, ni nujno tudi z najprestižnejšimi skupinami po svetu. Če želimo odkriti nova temeljna spoznanja in/ali prebojne tehnologije, potrebujemo svetovno mrežo sodelavcev, saj ena sama ustanova ali nacionalni konzorcij ne premore tako raznovrstnega in/ali vrhunskega znanja in kompetenc. Če želimo najti resnično trajnostne rešitve, moramo rezultate našega dela obravnavati tako z ekonomskega in okoljskega kot družbenega vidika. Na izzive moramo pogledati celostno.

Konkretno?

Lep primer za tako razmišljanje so raziskave s področja restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (angl. Restorative Environmental and Ergonomic Design – REED). To je nova paradigma načrtovanja in oblikovanja bivanjskih okolij, ki temelji na uvajanju, ali morda celo bolje – vračanju elementov narave, naravnosti, v bivanjska okolja. Temu rečemo biofilični design, ki dobro vpliva na naše počutje in na zdravje. Z ozaveščanjem teh pozitivnih učinkov narave na človeka želimo vplivati tudi na to, da postanemo (še) bolj odgovorni do naravnega okolja. Naša dejanja naj bi, mislim tudi na načrtovanje in gradnjo bivanjskih okolij, izhajala iz prepričanja, da moramo na okolje delovati pozitivno, torej restorativno, in s tem povzročati čim manj negativnih posledic na okolje.

S katerimi procesi in tehnikami boste spreminjali lastnosti lesa in ali lahko modifikacija lesa res odločilno pripomore k revitalizaciji gozdno-lesne verige? Kako ste lesnopredelovalno panogo vključili v programe Centra? Je temu namenjen živi laboratorij?

Modifikacija lesa je drugo področje, na katerem se nameravamo povzpeti v svetovni vrh. Z zmožnostjo usmerjenega spreminjanja lastnosti lesa za doseganje točno določenega namena uporabe lahko pomembno povečamo konkurenčnost lesnopredelovalne panoge. Les je sicer že sam po sebi fantastičen material, vendar ga neobdelanega pač ne moremo uporabiti za vse namene in v vseh okoljih. Z modifikacijami, poznamo veliko število postopkov, razvijamo pa še nove, širimo spekter njegove namembnosti. Uporaben/konkurenčen postane denimo tudi za posebne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Omogočamo pa tudi uporabo lesnih vrst, ki jih v klasični predelavi lesa uporabljamo zelo malo ali pa sploh ne. Ni odveč pripomniti, da to omogoča ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov, saj se s tem omili ekonomski pritisk, ki spodbuja ustvarjanje monokulturnih sestojev.

Kaj bo v vašem fokusu?

V množici postopkov modifikacije se v InnoRenew osredotočamo na procese iz velikih »družin« hidrotermomehanske in kemične modifikacije lesa. Ker je eno od naših osnovnih poslanstev tudi vzpostavljanje sistema, ki znanstvena spoznanja hitro in učinkovito prenaša v prakso, že pri načrtovanju osnovnih poskusov sodelujemo z industrijskimi partnerji. Temu primarno služi živi laboratorij, kjer združujemo veliko število podjetij vseh strok, prevladujejo s predelavo lesa povezana podjetja, ter drugih znanstvenih ustanov, političnih odločevalcev in zainteresiranih posameznikov. V naš živi laboratorij je trenutno vključenih 93 članov iz 23 držav. V odobrenih projektih različnih tipov in velikosti smo se samo v zadnjih šestih mesecih povezali s preko 20 domačimi in tujimi podjetji. S podjetji sodelujemo tudi na povsem komercialni osnovi.

Slovenija že nekaj let poskuša na različne načine povečati uporabo lesa za ponoven vzpon lesno-predelovalne industrije, v zadnjem času tudi v trajnostnem gradbeništvu. Kje so vzroki, da je prebujanje panoge še vedno prepočasno in da ne znamo izkoristiti naravnega vira, ki je konkurenčna prednost države?

Najpomembnejši vzrok je propad precejšnega dela lesnopredelovalne industrije, kar povzroča številne težave. Izgubili smo pregled nad trgi in stike s kupci. Pretrgala pa se je tudi tako imenovana veriga predelave lesa, in to že na svojem začetku. Primarne predelave lesa v državi še leto ali dve nazaj praktično ni bilo. Veriga predelave lesa je danes zelo fragmentirana. Poslovno ali celo kapitalsko tesno povezanih grozdov, ki bi bili zmožni predelati les od debla do končnega, integriranega produkta, pa nima. Zaradi tako slabega izhodišča se stanje kljub resnim prizadevanjem velikega števila akterjev ne more preobrniti čez noč. Težav, kot je izguba trga, ne moreš rešiti z eno investicijo ali dvema. Precejšnje izzive seveda predstavljajo tudi tehnološka zaostalost, neustrezna organizacija dela, slabo izkoriščen potencial oblikovanja in ostalih kreativnih industrij ter neinovativnost poslovnih modelov.

Na Univerzi na Primorskem raziskujete, kakšna je povezava med deležem lesa v bivanjskem okolju in zmanjševanjem stresa. Gre predvsem za objekte, ki so grajeni z lesom, ali gre tudi za celotno bivanjsko okolje z lesnim pridihom? Kaj povedo raziskave?

V naših raziskavah se ukvarjamo predvsem z raziskavami o vplivih opremljenosti našega bivanjskega okolja z lesom in drugimi naravnimi materiali. Seveda se to vključuje v širši kontekst gradnje z lesom. Vendar so spoznanja naših raziskav pomembna za opremljanje, obnovo, prenovo vseh bivanjskih okolij. Tudi tistih, ki so v objektih, zgrajenih z materiali iz neobnovljivega vira. Tam verjetno, vsaj na začetku, še ne bi mogli doseči optimalnih rezultatov.

Vsekakor pa lahko z intervencijo REED korenito izboljšamo vpliv bivanjskega okolja na npr. zmanjševanje stresa.

Slovenija v zadnjem času tudi s tujimi naložbami gradi nove žagarske obrate. Se povezujete z investitorji in ponujate sodelovanje v vaših programih, kjer ciljate na nove gradbene materiale in proizvode, na uporabo odvrženega lesa in podobno?

Drži, v primarni predelavi lesa se v zadnjih dveh letih napovedujejo veliki premiki na bolje. Za zdaj so investicije uresničili le nekateri manjši domači podjetniki. Na konkretnejše korake pri vzpostavljanju večjih, s tujim ali domačim kapitalom podprtih predelovalnih centrov pa še čakamo. Vsekakor si bomo prizadevali, da svoja znanja ponudimo tudi tem investitorjem. Le z ustrezno mešanico malih, srednjih in velikih obratov za predelavo lesa lahko optimalno izkoristimo posek skoraj petih milijonov kubičnih metrov lesa, za katere kolegi gozdarji trdijo, da jih je možno iz naših gozdov pridobiti na trajnosten način. Zgolj z malimi obrati to nikakor ne bo mogoče. Na vsak način moramo, ne glede na velikost obrata in stopnjo predelave lesa, izkoristiti vse potenciale, ki jih predelava ponuja, torej tudi uporabo stranskih produktov in odsluženega lesa. V Sloveniji se to morda sliši absurdno, vendar v Evropi, predvsem pa v svetu, lesa že zmanjkuje. Pomislite na Kitajsko! Brez ustreznih sistemov za povratno logistiko in ponovno uporabo tega dragocenega materiala z njim ne bomo mogli upravljati trajnostno.

Kako si boste zagotovili stabilno finančno poslovanje zavoda po koncu financiranja projekta iz nepovratnih sredstev iz Bruslja in od slovenske države? Boste ponujali partnerjem tudi tržne raziskave?

S pridobivanjem prihodkov iz drugih virov, poleg naših osnovnih sredstev iz projekta InnoRenew CoE, smo se pričeli ukvarjati že pred začetkom projekta. Takoj po ustanovitvi in registraciji neodvisnega neprofitnega raziskovalnega zavoda InnoRenew CoE pri ustreznih ustanovah. Na primer Evropska Komisija, Slovenska agencija za raziskovalno dejavnost itd. Do zdaj smo pridobili že precejšnje število novih projektov v skupni vrednosti skoraj milijon evrov. Prijavljanje na javne razpise je pač del našega vsakdana. Pri tem v partnerstva vedno poskušamo vpeti tudi gospodarske družbe in s tem spodbujati njihovo zavedanje o potrebnosti in koristnosti nenehnega razvoja. V nekaj primerih smo od podjetij že dobili neposredna naročila za razvojne naloge. Iz tega vira si v prihodnosti obetamo vsaj tretjino sredstev za naše delo in razvoj. Poleg tega se je nekaj podjetij odločilo, da postanejo srebrni ali zlati član našega živega laboratorija. S tem so pridobili pravico do omejene količine našega raziskovalnega časa predvsem za testiranje idej, ki bi lahko prerasle v večje projekte.

Kako se vključujejo v vaš projekt tuji partnerji in od kod so?

Vsak od zaposlenih, še posebno pa sodelavci z daljšim stažem, je že imel svojo, navadno precej razvejano mrežo raziskovalnih in/ali industrijskih partnerjev. Čim več teh partnerjev poskušamo vpeti v delo živega laboratorija, drugače pa stike ohranjamo na neformalni ravni. Sodelujemo s partnerji z domala celega sveta. Seveda jih je največ iz Evrope, a so še iz Severne Amerike, Južne Amerike (Argentina in Čile), Oceanije ter Azije. Tam na primer zdaj sodelavec navezuje stike z eno izmed petih najelitnejših pekinških univerz. Le z raziskovalci iz Afrike imamo za zdaj le osebne stike. Mreže sodelavcev širimo tudi v okviru evropskih programov, kot so sistem COST, ERASMUS ali pa EURAXESS. Omogočajo ne le navezovanje stikov s potencialnimi sodelavci, ampak tudi predstavljanje dosežkov najširši evropski in svetovni javnosti. Od tod do preliminarnih poskusov in preizkusov prvih skupnih idej pa vse do prijave na velike projekte, javno ali industrijsko financirane, je potem le še korak, če je partner »pravi«. Konec koncev o tem največkrat odloča čisto osnovna, medčloveška »kemija«.