Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vlada najprej nad odpadke, pri krožnem gospodarstvu pa pogumno v naložbe - EOL 132

Pred 5. reciklažno konferenco |
 
Zakaj je tema 5. reciklažne konference Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje? Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov na GZS in direktor podjetja Gorenje Surovina, pravi, da se že leta in leta soočajo z neurejeno zakonodajo in nestabilnim normativnim okvirjem. Čakalna doba na rešitve Ministrstva za okolje in prostor je predolga. Letos se je vnovič zelo zapletlo zaradi nakopičenih količin neprevzete odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. Toda družbam za ravnanje z odpadno embalažo je pritrdilo upravno sodišče, kot drugostopenjski organ tudi MOP. A Jure Fišer meni, da so večji problem nečistoče v odpadni embalaži.
 
Jure Fišer
Jure Fišer

Komunalna podjetja opozarjajo, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo še niso začele z intenzivnim prevzemanjem nakopičenih odpadkov. Kakšno je stališče DROE po odločitvi upravnega sodišča, da so ukrepi MOP glede zahtev za dodatni prevzem nezakoniti?

To leto je za DROE še posebej turbulentno predvsem zaradi kratkoročnih in nepremišljenih ukrepov Ministrstva za okolje in prostor. Družba Gorenje Surovina je letos, kot leta poprej, v celoti izpolnjevala svoje obveznosti in pobirala vso odpadno embalažo, ki je nastala na trgu. Smo pa po izdani sodbi Upravnega sodišča ter vseh neupoštevanih pozivih ministrstvu za okolje in prostor, naj ustrezno uredi podzakonske predpise, omejili pobiranje na količino, ki nam jo predpisuje okoljevarstveno dovoljenje. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče. Po tem nam je ARSO povsem nezakonito spremenil okoljevarstveno dovoljenje. Zato smo takoj po prejemu začeli s pobiranjem celotne količine odpadne embalaže. Dne 21. 8. 2018 je naše podjetje s strani Ministrstva za okolje in prostor kot drugostopenjskega organa prejelo odločbo, s katero je ugodeno pritožbi našega podjetja kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) zoper spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ki jo je v začetku meseca junija izdala Agencija RS za okolje.

Kaj je to pomenilo?

To, da navedena odločba odpravlja spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje, ki je družbi nalagalo obveznost prevzema vse odpadne embalaže na trgu. Torej tudi tiste, za katere na DROE ni bila prenesena obveznost ravnanja z njo in posledično tudi ni bil plačan zanjo strošek ravnanja. Zadevo s tem vrača upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. Ne glede na navedeno Gorenje Surovina d.o.o. ni nikoli v celoti prenehala prevzemati odpadne embalaže od izvajalcev javne službe. Svoje obveznosti smo ves čas izpolnjevali skladno s predpisi in veljavnimi okoljevarstvenimi dovoljenji. Kaj v tem primeru pomeni intenzivno pobiranje in ali ostale DROE to izvajajo, težko ocenim. Prav gotovo pa naše podjetje odpadno embalažo odvaža kontinuirano in z intenziteto, potrebno za izpolnjevanje naših obveznosti.

Kaj menite o stališču, da je kriza v sistemu ravnanja z odpadno embalažo nastala tudi zato, ker so DROE profitne družbe? Kako bi moral zakonodajalec v Zakonu o varstvu okolja opredeliti odgovornost vseh podjetij, ki dajejo na trg odpadno embalažo?

Menim, da je to le odgovor in izgovor, s katerimi želi MOP za nepravilnosti v sistemu okriviti DROE. Zakonodajalec bi moral že pred leti v Zakonu o varstvu okolja ustrezno urediti sistem podaljšane proizvajalčeve odgovornosti ter upoštevati predloge in rešitve, ki smo jih leta in leta DROE, tudi v okviru GIZ-a, predlagale, da se izboljša sistem ravnanja z odpadno embalažo. Pa nič od tega tudi do danes ni bilo umeščenega v aktualne predpise.

V razpravi o ravnanju z odpadno embalažo je bilo vnovič več opozoril zaradi nečistoče odpadkov, kar zmanjšuje reciklabilnost materialov. Kako poskušate v dogovoru z deležniki v odpadkarski verigi zaustaviti trend, ki je v nasprotju s politiko odgovornosti do virov?

V trenutnem sistemu deljene odgovornosti pri ravnanju z odpadno embalažo med DROE in komunalnimi podjetji so možnosti za vplivanje na kvaliteto zbrane odpadne embalaže precej omejene. Na problem ves čas opozarjamo in poskušamo z osveščanjem. Prav tako v zadnjem času povečujemo število reklamacij na prevzeto odpadno embalažo od komunalnih podjetij. Glede na znane sortirne analize je delež nečistoč v zbrani mešani odpadni embalaži, gre za neembalažne materiale, v povprečju od 20 do 30 odstotkov, kar pomeni, da to na letni ravni znaša okrog 20 do 25 tisoč ton. To je številka, ki je nekajkrat večja od odpadne embalaže, ki je trenutno na skladiščih IJS. Z nekaterimi IJS smo sicer že skoraj prišli do individualnih dogovorov o vračilu nečistoč, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje sistema ravnanja, saj stroška ravnanja z neembalažnimi materiali DROE ne smejo prevaliti na zavezance. Seveda pa nečistoče poleg tega neugodno vplivajo na reciklabilnost pravilno zbrane odpadne embalaže. Če IJS zaradi slabe kvalitete zbiranja nimajo stroškov, potem nimajo nikakršnega interesa, da se zmanjša odstotek nečistoč. S tem prihranijo pri stroških ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki.

Kaj pričakuje reciklažna panoga od nove vladne ekipe in kaj letos najbolj vpliva na poslovanje podjetij, ki se ukvarjate z reciklažo?

Od vladne ekipe pričakujemo, da se bo intenzivno lotila problematike ravnanja z odpadki in ne bo podlegla všečnim in populističnim predlogom za spremembe sistema. Naša želja je, da se prisluhne stroki. Naj se najdejo rešitve, ki so v resnici boljše za našo državo, ne pa, da ima prednost načelo enostavnosti. Na naše poslovanje gotovo izjemno vplivajo globalni dogodki, povezani z omejenim izvozom plastične in kartonske embalaže na Kitajsko. Potem izjemen pritisk na obstoječe kapacitete sežiga odpadkov in neurejena zakonodaja na področju razširjene odgovornosti proizvajalca v Sloveniji.

Omenili ste Kitajsko. Kako se to pozna v poslovanju panoge?

Prepoved uvoza odpadkov na Kitajsko pomeni predvsem nižje cene reciklatov. Torej so se na tem področju močno zmanjšale možnosti za profitabilno poslovanje, kar se kaže povsod v panogi ravnanja s tovrstnimi odpadki. Poleg tega omejene možnosti za prodajo že čutijo viri v industriji, saj je očitno nabor rešitev omejen. To bi lahko ob pomanjkanju investicij v ta del pomenilo, da ne bo mogoče zagotavljati ravnanja pri vseh strankah.

Ali usmeritve za krožno gospodarstvo napovedujejo tudi več možnosti za naložbene zmogljivosti v proizvodnjo reciklatov v Sloveniji?

Usmeritev v krožno gospodarstvo je po našem mnenju trenutno zgolj teoretična. Gradnja velikih in nepotrebnih javnih objektov ter nejasna zakonodaja, ki bi omogočala prave investicije v zasebnem sektorju, kaže na slabo situacijo glede implementacije načel krožnega gospodarstva. Da pridemo od všečnih izvajanj do dejanskih rezultatov, bo potrebno kar nekaj poguma nove vlade. Predvsem pričakujemo stabilno zakonodajo, ki bo omogočala učinkovite investicije v zasebnem sektorju.

Zakaj je osrednja tema letošnje reciklažne konference Ravnanje z odpadki v primežu zakonodaje in kaj želite sporočiti zakonodajalcu?

Ker se v panogi že leta in leta soočamo z neurejeno zakonodajo in nestabilnim normativnim okvirjem. To nam onemogoča razvoj in nas hromi v želji po rasti in napredovanju. Namesto da bi bili gonilo razvoja in bi razvijali naše rešitve še v tujini, sedaj že capljamo za sosednjimi državami predvsem zaradi tega, ker zakonodaja ni stabilna in naravnana tako, da bi omogočala razvoj panogi in posledično zmanjšala stroške gospodarstvu.