Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Lastniki kapitala ne bodo mogli mižati pred prednostmi krožnih alternativ - EOL 132

Verige vrednosti in sekundarne surovine |
 
Koliko gospodarstvenikov bi pravilno odgovorilo na vprašanje, kaj pomeni kratica SRIP? Kaj se je, če se je sploh, spremenilo v letu dni, odkar je bil objavljen Akcijski načrt Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo – mreže za prehod v krožno gospodarstvo? Prof. dr. Zorka Novak Pintarič, predsednica Tehnološkega sveta SRIP - Krožno gospodarstvo, sicer zaposlena na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na mariborski univerzi, meni, da je prednost njihovega načrta v tem, da so ga vsebinsko določila podjetja. Kajti nobeno podjetje ne more bežati pred vprašanjem, kaj storiti z odpadkom, ki je lahko sekundarna surovina. Je pa težava, če je primarna surovina tako poceni, da se reciklaža ne splača. Sogovornica naslavlja posebno vprašanje na lastnike kapitala.
 
dr. Zorka Novak Pintarič
dr. Zorka Novak Pintarič

Leto dni je mimo, kar je bil objavljen Akcijski načrt Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo – mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Kaj lahko konkretno predstavite kot predsednica Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo? Kako poteka realizacija akcijskega načrta, saj se o mrežah za prehod v krožno gospodarstvo v javnosti malo ve?

Pri pripravi Akcijskega načrta SRIP Krožno gospodarstvo so imela glavno vlogo sodelujoča podjetja. Ta so definirala glavna področja, ki jih želijo raziskovati in razvijati za pretvorbo odpadnih snovi v sekundarne surovine, energijo in produkte z dodano vrednostjo. Podjetja so izhajala iz svojih potreb, poznavanja obstoječega stanja tehnike ‘state-of-the-art’ in BAT tehnologij. A tudi iz ambicij za razvoj novih rešitev in realizacijo inovativnih idej. Podjetja iščejo možnosti za financiranje svojih projektov in se povezujejo v prijavah na razpise. Tako se nakazujejo nove potencialne verige vrednosti. Zanimanje izkazujejo tudi podjetja, ki še niso člani SRIPa.

Načrtovano je bilo, da boste v letu 2018 vzpostavili več verig vrednosti na prebojnih tehnoloških področjih, nove visokotehnološke intenzivne proizvode in storitve, vključili v SRIP večje število podjetij in podobno. Kaj ste uspeli, kje se zatika, kakšen je interes podjetij za sodelovanje v SRIP?

Interes podjetij za vključitev v SRIP – Krožno gospodarstvo je. Morda ne takšen, kot bi si želeli, a SRIPov je devet. Podjetja se včlanijo v tistega, ki najbolj ustreza njihovi primarni dejavnosti. A večina podjetij bi se našla tudi v SRIP Krožno gospodarstvo, saj se z odpadki srečujejo pravzaprav vsi. Vsi tudi razmišljajo, kako doseči, da odpadki ne bi predstavljali ekonomskih in okoljskih bremen za podjetje, ampak koristi. Verige vrednosti se vzpostavljajo postopoma. Osnova so fokusna področja. To so trajnostna energija, biomasa in alternativne surovine, sekundarne surovine, funkcionalni materiali, procesi in tehnologije. Seveda pa se verige vrednosti oblikujejo tudi med temi področji in med različnimi SRIPi, saj gre za izrazito interdisciplinarno problematiko.

Torej mreženje?

Seveda, zaznavamo mreženje med podjetji in tudi med podjetji in raziskovalno razvojnimi organizacijami (RRO). Precej povezav se je nakazalo pri prijavah na razpise za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov na javnih razpisih MIZŠ in MGRT. Letos se je članstvo v SRIP do meseca julija povečalo za šest novih gospodarskih družb. Prav tako je Štajerska gospodarska zbornica organizirala sestanke razvojno naravnanih podjetij, ki delujejo na področju plastike.

Med ključnimi cilji je večji delež visokotehnoloških proizvodov in storitev z visokim deležem znanja. Opredelitev posameznih verig vrednosti in njihova umestitev v globalne trende s konkretnimi projekti, ki jih navaja gradivo, bo mogoča samo z večjim deležem sredstev za raziskave in razvoj. Vendar niti država niti podjetja ne vlagajo dovolj sredstev za R&R, če izvzamemo na primer farmacevtsko dejavnost. Kje so možnosti, da bodo letna vlaganja v raziskave in razvoj več kot 3 milijarde evrov?

Slovenija je pri finančnih sredstvih, ki jih namenja za znanost, pri repu Evrope, kar ne ustvarja dobrih pogojev za razvoj visokotehnoloških proizvodov in storitev. Financiranje raziskovalcev je nestabilno. Precej je le začasnih projektov. Praksa je znana. Interes podjetij po črpanju sredstev iz javnih razpisov obstaja, medtem ko za sofinanciranje projektov ni pretirane pripravljenosti. Zato se v razvojno raziskovalnih organizacijah zatika pri pridobivanju projektov, ki zahtevajo sofinanciranje gospodarstva. Prej izjeme kot pravilo so podjetja, ki se zavedajo podhranjenosti raziskovalne sfere in so pripravljena pri projektih z nižjim odstotkom sofinanciranja univerzam celo pokriti manjkajoča sredstva preko posebnih pogodb.

Za kakšne raziskave so zainteresirana podjetja?

Razumljivo je, da je gospodarstvo bolj pripravljeno sofinancirati projekte na ravni TRL 7-9. Za financiranje projektov nižje stopnje TRL je manj interesa. Vendar se je potrebno zavedati, da je nujno sodelovanje podjetij tudi pri temeljnih raziskavah oziroma raziskavah na stopnji TRL 1-6, saj le tako lahko pridemo do novih prebojnih produktov za trg. Za pospešitev razvoja v podjetjih je nujno, da začnejo podjetja bolj množično zaposlovati doktorje znanosti in jih tudi ustrezno plačati. Ne morejo pričakovati od prvo- in drugostopenjskih diplomantov, da bodo izvajali vrhunske raziskave in razvoj. Te kompetence imajo doktorji znanosti. V manjši meri magistri druge stopnje.

A doktorjev znanosti v podjetjih ni veliko.

Žal res večkrat slišimo, da podjetja doktorjev znanosti ne potrebujejo. Zato je tudi zanimanje za doktorski študij med študenti razmeroma nizko. To ni dobro, če želimo okrepiti raziskave in razvoj. Vendar so določeni premiki. Opažamo povečan dialog in dogovarjanje med podjetji in razvojno raziskovalnimi organizacijami. Iz rezultatov javnega razpisa 2018 za raziskovalno-razvojne projekte TRL 3-6 v okviru MIZŠ so bili uspešni 4 projekti s področja krožnega gospodarstva, kar dokazuje, da se vzpostavljajo partnerstva in ustrezno sofinanciranje s strani gospodarstva. Naj povem, da SRIP Krožno gospodarstvo pridobiva podatke o uspešnosti članov SRIP Krožnega gospodarstva na področju vlaganja sredstev v raziskave in razvoj za leto 2017.

To vprašanje povezujem z vašo razpravo na okoljskem dnevu slovenskega gospodarstva. Ocenili ste, da so tehnologije pri projektih krožnega gospodarstva malo raziskane, razvoj je zahteven, dobičkonosnost ne prav velika. Kaj boste torej predvsem upoštevali pri odločanju o projektih krožnega gospodarstva?

Pri odločanju je potrebno razširiti znanje in kulturo večkriterijskega odločanja, še zlasti pa večkriterijskega optimiranja. Ni namreč dovolj in niti ni ustrezno pri tovrstnih projektih gledati le na čim večjo finančno korist za vlagatelje. Upoštevati se mora, kaj projekti pomenijo za okolje, ljudi in družbo in med številnimi alternativnimi možnostmi izbrati tisto, ki bo predstavljala optimalni kompromis glede na vse kriterije. Žalostno je, da se na marsikaterem področju reciklaža materialov ekonomsko ne splača, ker so primarne surovine tako poceni. A če bi ovrednotili tudi okoljske in socialne vplive ‘krožnih’ in ‘nekrožnih’ alternativ, bi bila slika drugačna.

Kako to mislite?

Predstavljajmo si, da bi morali lastniki kapitala pri vsaki proizvodnji plačati ne samo obratovalne stroške, ampak tudi stroške za škodo, ki jo povzročijo okolju in družbi. In to za celotni življenjski cikel procesov in proizvodov. V takšnih pogojih bi bili projekti krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja zagotovo v prednosti. Malo je primerov, ko je mogoče iz odpadkov narediti produkt z res visoko dodano vrednostjo. V večini primerov gre za razmeroma nizke dodane vrednosti in visoke investicije. A upoštevati bi morali, da lahko s takšnimi krožnimi rešitvami razbremenimo okolje. Lahko zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, ustavimo izčrpavanje strateških virov, povečamo snovno in energetsko učinkovitost, omogočimo boljše ali vsaj enako kvalitetno življenje našim potomcem. Takšni projekti zahtevajo vlagatelje dolgoročnega, t. i. potrpežljivega kapitala, ki ne iščejo hitrih dobičkov in so pripravljeni počakati daljše obdobje na povrnitev investicije.

Med fokusnimi področji, kjer vzpostavljate verige vrednosti, je predelava biomase in razvoj novih bioloških materialov, uporaba sekundarnih surovin in ponovna uporaba odpadkov, pridobivanje energije iz alternativnih virov. Bodite konkretni. Tudi zato, ker Slovenija že nekaj časa ne more urediti sistema ravnanja z odpadki, problemi so z odpadnimi nagrobnimi svečami, nove dejavnosti morajo razvijati Centri za ravnanje z odpadki, znižuje se stopnja reciklabilnih odpadkov zaradi nečistoč in podobno. Je to izziv za SRIP? Je veriga vrednosti sekundarne surovine vzpostavljena?

Akcijski načrt vsebuje zelo podrobne opise raziskovalno razvojnih vsebin na področjih, ki jih navajate. Vsebine so prispevala podjetja, ki so člani SRIPa. Izziv za SRIP Krožno gospodarstvo so vse vrste odpadkov, ki predstavljajo okoljski problem. Verige vrednosti na področju sekundarnih surovin so okvirno vzpostavljene. Še vedno so v procesu razvoja za potrebe dobrega sodelovanja med posameznimi partnerji in večje ekonomske učinkovitosti. Med podjetji in razvojno raziskovalnimi organizacijami obstajajo povezave oziroma verige vrednosti, ki potrebujejo še določena podjetja za vstop na trg. Ocenjujem, da je pomen SRIP Krožnega gospodarstva tudi ta, da je začel povezovati podjetja in razvojno raziskovalne organizacije. Pričeli smo razmišljati sistemsko, saj se vprašamo, kje nastaja odpadek, koliko ga je, kdo ga zna predelati v nekaj koristnega in na kakšen način ter kdo lahko končni produkt uporabi.

Pri globalnih primerjalnih prednostih posebej navajate razvoj bio-gospodarstva. Za katere primerjalne prednosti gre?

Z bio-gospodarstvom razumemo procese in postopke predelave različnih vrst biomas naravnega izvora v izdelke z dodano vrednostjo. Slovenija je bogata z gozdovi, ki predstavljajo surovinsko zaledje za razvoj biorafinerij za izolacijo produktov na osnovi celuloze, lignina in hemiceluloz, pa tudi za razklop biomase do zelenih kemikalij. To so pomembni dejavniki za prehod v zeleno gospodarstvo.

Mislim tudi na druge organske surovinske vire, ki omogočajo razvoj bio-osnovanih verig vrednosti. To je uresničevanje modelov krožnega gospodarstva, ki predstavljajo razvojne priložnosti za vrsto tradicionalnih industrij, ki so v Sloveniji dobro razvite. Na primer papirna, lesna, tekstilna, živilsko predelovalna industrija, industrija pijač, kmetijstvo in različne storitve. Številni odpadki teh industrij imajo potencial za pretvorbo v produkte z višjo dodano vrednostjo, kot so npr. prehranska dopolnila, kozmetični pripravki, farmacevtske učinkovine, biognojila, izolacijski materiali ipd., ali za proizvodnjo goriv.

Podjetij s takšnimi tehnologijami še ni veliko.

Res je. Gre za zahtevne postopke, ki potrebujejo še veliko raziskav in razvoja. A v Sloveniji imamo nekaj visokotehnoloških podjetij, ki so sposobna razviti in patentirati fermentacijske procese za proizvodnjo tržno zanimivih produktov iz preostankov v živilski industriji. Poleg tega imamo več raziskovalnih skupin v razvojno raziskovalnih organizacijah, ki so uveljavljene na področju biotehnologij. To so pomembne primerjalne prednosti.

Kaj lahko pričakujejo podjetja, ki so vključena v SRIP krožno gospodarstvo, saj na primer praksa kaže, da marsikatero podjetje ne pozna programa prehoda v zeleno gospodarstvo, dr. Andraž Legat pa meni, da je Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo pristop od zgoraj navzdol?

Ne zdi se mi tako kritično, da vsa podjetja ne poznajo podrobno programa prehoda v zeleno gospodarstvo.

Stiki s predstavniki podjetij kažejo, da se še kako dobro zavedajo problematike svojih odpadkov. Poznajo zakonodajo. Aktivno iščejo rešitve za zapiranje snovnih krogov, zmanjšanje odpadkov in okoljskih vplivov. Marsikatero podjetje navaja, da ima glavne probleme z odpadki rešene, kar nam lahko vzbuja določeno mero optimizma. SRIP Krožno gospodarstvo je od samega začetka razvijal in izdelal Akcijski načrt s pristopom od spodaj navzgor, saj so vsebine akcijskega načrta ustvarjala podjetja v sodelovanju z razvojno raziskovalnimi organizacijami. Raziskovali so stanje tehnike (t.i. state of the art) za posamezna fokusna področja, produkte, tehnologije in procese ali storitve. Poskušali so identificirati možnosti za preseganje obstoječega stanja (beyond State of the art), ki bi podjetjem omogočile preboj na tuje trge. Informiranje o prehodu v zeleno oziroma krožno gospodarstvo je ena najpomembnejših nalog SRIP KG. Izvaja se redno za člane SRIP in tudi za širšo javnost. Krožno gospodarstvo zahteva korenite spremembe na področju razvoja, proizvodnje, zakonodaje, izobraževanja in usposabljanja vseh struktur zaposlenih. Pa tudi širše družbene skupnosti.

Seveda pa je v nekaterih ozirih potreben tudi pristop od zgoraj navzdol, ko gre za definiranje splošnih ciljev ter vizij in strategij prehoda v krožno gospodarstvo, kot je na primer Strategija pametne specializacije Slovenije S4. Tudi zakonodaja mora postavljati splošne okvirje in s predpisi vzpodbujati podjetja k izvajanju projektov krožnega gospodarstva.

Kaj je torej vaša glavna naloga?

SRIP KG vidi svoje poslanstvo ravno v iskanju konkretnih rešitev za prehod v krožno gospodarstvo. Mislim na razvoj tehnologij, izdelkov, storitev in krožnih poslovnih modelov. Temu je namenjena tudi konferenca, ki jo organiziramo med 5. in 7. septembrom 2018 v Portorožu (https://tbmce.um.si/). Konferenc in drugih dogodkov o krožnem gospodarstvu je sicer veliko, a večina se omejuje na pristop od zgoraj navzdol, govori o politikah in splošnejših ciljih, kar za podjetja ni toliko aktualno. Z našo konferenco pa se želimo približati inženirju, tehnologu, ekonomistu, pravniku, raziskovalcu in menedžerju v podjetju. Pokazati želimo, kako s sodobnimi metodami načrtovati tehnološke in poslovne rešitve za prehod v krožno gospodarstvo.