Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Farmacevtsko podjetje omejuje specifična zakonodaja, tudi ko gre za odpadke - EOL 132

Trajnostni razvoj v Krki | Jože Volfand |
 
Ne samo pri ravnanju z odpadki, tudi ko gre za krožno gospodarstvo, je farmacevtsko podjetje zavezano specifični zakonodaji, ki ureja področje zdravil. Za Krko, ki je podjetje rasti in razvoja, je pomemben tudi koncept trajnostnega razvoja. Ko vlagajo v nove razvojne in proizvodne zmogljivosti, se zavedajo, pravi dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil, da povečujejo porabo vseh virov in surovin. Njihov odgovor, kako zmanjšati vplive na okolje, je optimizacija procesov in vključevanje zaposlenih v sistem integriranega vodenja. Kot poseben dosežek med kazalniki trajnostnega razvoja dr. Aleš Rotar omeni izboljšanje energetske učinkovitosti, manjše obremenitve odpadnih vod in večje količine ločeno zbranih odpadkov. Za prehod v krožno gospodarstvo so pri njih omejene možnosti, razloži sogovornik, meni pa, da bi morala Slovenija zagotoviti energetsko izrabo odpadkov.
 
dr. Aleš Rotar
dr. Aleš Rotar

Katere kazalnike trajnostnega razvoja Krke v zadnjih treh letih bi izpostavili kot dosežek?

V Krki spremljamo kazalnike trajnostnega razvoja v skladu z GRI smernicami. Pri številnih kazalnikih beležimo izboljšave, posebej pomembno pa je, da ob nenehnem povečevanju obsega proizvodnje kazalniki kažejo, da z optimizacijami obremenitev okolja ne narašča. Za obdobje zadnjih treh let bi izpostavili predvsem zmanjšanje obremenitev odpadnih vod, povečanje količine ločeno zbranih odpadkov ter izboljšanje energetske učinkovitosti.

Zagotovo pa za Krko ni majhen izziv Agenda 2030, ki postavlja pred farmacevtska podjetja zahtevo, da morajo do leta 2020 zagotoviti ustrezno ravnanje s kemikalijami in z vsemi odpadnimi snovmi v celotnem življenjskem ciklusu. Občutno je potrebno zmanjšati škodljive vplive na zrak, vode in tla. Katere naloge so najzahtevnejše še posebej glede na podatek, da se vaše emisije CO2 v zrak v zadnjih letih povečujejo?

Krka je rastoče podjetje z intenzivnim vlaganjem v nove razvojne in proizvodne zmogljivosti. S tem seveda povečujemo skupno porabo vseh virov in surovin, sicer ne bi mogli zadostiti zahtevam trga in farmacevtskim regulatornim predpisom. K reševanju teh vprašanj in zmanjševanju onesnaževanja prispevamo z vključevanjem vseh zaposlenih v sistem integriranega vodenja. S tem tudi v proces zmanjševanja vplivov na okolje. Z rastjo podjetja vplivamo na rabo energije in na emisije. Zato iščemo možne optimizacije. Kot primer velja omeniti investicijo v lastno soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Ob tem energetsko učinkovitost podjetja izboljšujemo.

Pri ravnanju z odpadki naj bi si podjetja skladno s sprejeto hierarhijo prizadevala, da v proizvodnji in poslovanju zmanjšujejo količine odpadkov in povečujejo stopnjo recikliranja. Kaj kaže trend v zadnjih letih in kako ste zagotovili kakovostno ravnanje z nevarnimi odpadki, ki pri vas naraščajo, saj se možnosti za sežig zmanjšujejo. Kakšno je vaše stališče do najnovejših predlogov, da bi Slovenija morala zagotoviti zmogljivosti za sežig nevarnih odpadkov v Sloveniji?

Z odpadki v Krki ravnamo v skladu z zakonsko predpisano hierarhijo, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov. To zagotavljamo z optimizacijo tehnoloških postopkov, z uporabo regeneriranih topil, nabavo surovin v večjih embalažnih enotah, z uporabo vračljive embalaže ter drugimi ukrepi. V farmacevtski proizvodnji smo omejeni z visokimi GMP zahtevami, ki ne dovoljujejo ponovne uporabe snovi. Zato je bistveno ločeno zbiranje odpadkov in njihova predaja pogodbenim zbiralcem in predelovalcem. Nevarne in druge odpadke, primerne za energetsko izrabo in sežig, v veliki meri v skladu s predpisi predajamo v tujino, kar predstavlja tveganje za dolgoročno nemoteno proizvodnjo. Gre tudi za odliv finančnih in energetskih virov. Za nemoten razvoj gospodarstva bi morala Slovenija podobno kot vse konkurenčne države zagotoviti ustrezno infrastrukturo na področju ravnanja z odpadki, torej tudi energetsko izrabo vseh odpadkov, ki niso primerni za predelavo ali ponovno uporabo.

Med odpadke sodijo tudi odpadna zdravila. V oktobru bo deset let, kar je Slovenija sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili. Kljub desetletju uvajanja se še vedno veliko odpadnih zdravil najde v mešanih komunalnih odpadkih, končni uporabniki so še premalo osveščeni, distributerji in trgovci z zdravili ali fitofarmacevtskimi sredstvi prepuščajo trgu in odgovornosti posameznika, da ravna osveščeno. Kako bi lahko povečali učinkovito ravnanje z odpadnimi zdravili in fitofarmacevtskimi sredstvi? Še posebej postaja to vprašanje aktualno zdaj, ko bo novi zakon o varstvu okolja opredelil podaljšano odgovornost proizvajalca.

V skladu z navedeno uredbo je Krka skupaj z ostalimi proizvajalci in veletrgovci vključena v Skupni načrt ravnanja z odpadnimi zdravili. Sorazmerno tržnemu deležu sofinanciramo sistem zbiranja in varne odstranitve vseh odpadnih zdravil, ki jih končni uporabniki vrnejo preko prodajnih mest, lekarn. S tem je v celoti pokrita podaljšana odgovornost Krke kot proizvajalca in veletrgovca. Da se zdravila pojavljajo med komunalnimi odpadki je, žal, posledica neozaveščenosti uporabnikov zdravil, torej je na tem področju potrebno narediti več.

Več se lahko doseže s celovitim upravljanjem okolja. V Sloveniji ni veliko podjetij, ki so se odločili za upravljanje z okoljem po sistemu EMAS, nekaj jih je, tudi iz vaše panoge. Zdaj se pripravljajo spremembe v postopkih za pridobitev certifikata EMAS. Ali Krka načrtuje vključitev v shemo EMAS?

V Krki imamo vzpostavljen integriran sistem vodenja, ki zagotavlja celovito obvladovanje kakovosti (GMP, ISO 9001, HACCP, MDD), odgovorno ravnanje do okolja in ljudi (ISO 14001, BS OHSAS 18001). Smo družbeno odgovorni in zagotavljamo trajnostni razvoj podjetja. K temu pripomorejo stabilni sistemi zagotavljanja kakovosti. Na področju upravljanja z okoljem delujemo v skladu z zakonskimi zahtevami ter okoljskim standardom ISO 14001. Glede na spremembe zakonodaje bomo preučili tudi možnost vključitve v shemo EMAS.

Vodarji in javne zdravstvene organizacije vse glasneje opozarjajo na onesnaženost odpadnih komunalnih voda s snovmi, ki jih človekovo telo po zaužitju zdravil izloča. Ker ni znan niti obseg onesnaženosti, ni razvitih niti postopkov čiščenja. Farmacevtska industrija se tega pomembnega izziva sodobnega načina življenja, ki bo z leti samo še naraščal, zaveda. V kateri smeri potekajo vaši branžni pogovori? Ali ocenjujete, da bodo farmacevtski velikani v kratkem prevzeli večji del odgovornosti za učinkovine, ki jih dajo na trg in jih potrošniki po zaužitju izločajo?

V Krki se zavedamo navedene problematike. Izvajamo ocene tveganja za vodno okolje za posamezne farmacevtske učinkovine. V sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi partnerji razvijamo analitske postopke za določanje teh snovi v odpadnih vodah. V enem od naših obratov smo tako že postavili čistilno napravo, ki z naprednimi postopki kemijske oksidacije zagotavlja učinkovito razgradnjo farmacevtskih učinkovin.

Za Krko sta značilna stabilen razvoj in rast, tudi z novimi naložbami. Specifika proizvodnje in pakiranje izdelkov zahtevata raznovrstno embalažo, od primarne do transportne. Katere materiale prednostno uporabljate za embalažo, kako je s količinami uporabljenih materialov, koliko upoštevate ekodizajn oziroma življenjski ciklus izdelka? Ali ste morda sprejeli posebna pravila, na primer pakirni katalog, ki določa zahteve, kakšna mora biti embalaža?

Razvoj in proizvodnjo embalažnih materialov in procese embaliranja zdravil ureja vrsta predpisov. Najprej farmacevtska regulativa, saj s pravilno izbiro materialov in procesov pakiranja zagotavljamo kakovost, varnost in učinkovitost zdravil. Zato so naši katalogi in standardi zelo precizno postavljeni, predvsem pa strokovno utemeljeni. Med materiali za primarno embalažo se zmanjšuje delež polimerov na račun vedno večje uporabe aluminijastih folij. Slednje so tudi okoljsko primernejše. Sekundarna in transportna embalaža pa sta v največji možni meri zasnovani tako, da se lahko reciklirata.

Zdravil ni brez kemije in razvoja farmacevtske industrije si ni mogoče predstavljati brez stalnih vlaganj v raziskave in inovacije. Kako lahko razvojno sledite večjim korporacijam v panogi in koliko boste lahko farmacevti v prihodnje kupcem ponudili več zdravil iz naravnih sestavin in antibiotikov iz rastlin, da bo manj kemizacije v naravi in življenju?

Krka je usmerjena v razvoj in proizvodnjo kakovostnih generičnih zdravil. Za razvoj in raziskave izdelkov in tehnologij namenjamo do 10 % vrednosti prodaje. V poslovnem modelu vertikalne integracije obvladujemo vsa področja razvoja in proizvodnje. Sledimo zahtevam zdravstvene stroke in epidemiološki situaciji na naših trgih. Zato veliko večino zdravil predstavljajo izdelki z učinkovinami sinteznega izvora. Ta trend se bo v industriji, tako originatorski kot posledično generični, nedvomno nadaljeval. Med Krkinimi vodilnimi zdravili brez recepta pa so tudi izdelki z učinkovinami naravnega izvora, tudi v razvoju teče nekaj projektov. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da tehnologija izolacije naravnih učinkovin prav tako zahteva uporabo kemikalij, predvsem topil. Idealnih rešitev torej ni, potrebno je skrbno vrednotiti učinke in tveganja novih izdelkov in tehnologij.

Kakšne rezultate je pokazala analiza vaše ozaveščevalne akcije za zaposlene Dan brez avtomobila?

Namen interne akcije Krkin dan brez avtomobila, ki jo organiziramo v okviru Evropskega tedna mobilnosti, je spodbuditi krkaše k alternativnemu prihodu v službo.-Torej peš, s kolesom, z javnim prevozom ali s skupno vožnjo. Po drugi akciji, ki smo jo izpeljali septembra 2017, smo ugotovili, da je na delo na drugačen način prispelo skoraj 800 sodelavk oz. sodelavcev, kar je trikrat več kot prvo leto, ko smo začeli. Letos, ko organiziramo dan brez avtomobila tretjič zapored, smo akcijo razširili in k sodelovanju povabili sodelavce v podjetjih in predstavništvih v tujini.

Kako se vključujete v e-mobilnost in ali ste se morda odločili za pripravo mobilnostnega načrta za zaposlene?

Del Krkine okoljske naravnanosti so tudi električna vozila. Pet električnih vozil sodelavci uporabljajo za potrebe opravljanja različnih servisno-storitvenih dejavnosti na različnih Krkinih lokacijah na širšem območju Novega mesta, Šentjerneja in Krškega. Za uporabnike, kjer je to upravičeno, bomo električna vozila nabavljali tudi v prihodnje. A nismo se omejili le na električna vozila. Prizadevamo si, da sodelavce ozavestimo o pomenu trajnostnega delovanja. Na interni spletni strani smo pripravili stran za mobilnost. Sodelavci se lahko v rubriki »Peljimo se skupaj« dnevno dogovarjajo za skupne vožnje na delo.

Podprli smo tudi projekt uvedbe avtomatiziranega kolesarskega sistema za samopostrežno izposojo koles GONM, ki spodbuja kolesarjenje v novomeški občini. Donirali smo sredstva za eno kolesarsko postajo s petimi kolesi in desetimi priključnimi mesti.

Čeprav Krka odpira nove obrate, specifične rabe energije ne povečujete, povečujete pa indeks energetske učinkovitosti. S katerimi ukrepi?

V podjetju energetski učinkovitosti že več desetletij namenjamo posebno pozornost in je vključena v del rednega poslovanja podjetja. Za dolgoročno doseganje ustreznih rezultatov je ključen sistematičen pristop. Temelji na merjenju in spremljanju kazalnikov učinkovitosti rabe energije, energetsko učinkovitem investiranju, izboru opreme na podlagi stroškovne analize življenjskega cikla, vzpostavitvi sistema odgovornosti in ne nazadnje na zaposlenih, ki se redno izobražujejo in spremljajo najboljše razpoložljive tehnike na trgu. S celovitim pristopom težimo k razvijanju pozitivnega in odgovornega odnosa do učinkovite rabe energije pri vseh zaposlenih. Na operativni ravni pa naloge izvajajo sodelavci v okviru skupine za energetski menedžment. Z izvajanjem tovrstnih aktivnosti kljub nenehnemu povečevanju proizvodnih aktivnosti, ki vključujejo tudi nove proizvodne obrate, raba energije ostaja na podobni ravni že vrsto let. Posledično specifično rabo energije in indeks energetske učinkovitosti nenehno izboljšujemo.

V slovenski razvojni in okoljski politiki, prav tako pa v strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih kot modelu povezovanja med podjetji je zelo poudarjeno krožno gospodarstvo. Kakšne so izkušnje in možnosti Krke v krožnem gospodarstvu?

Farmacevtska podjetja delujejo v skladu s specifično zakonodajo, ki ureja področje zdravil. Zaradi zelo strogih zahtev so možnosti za prehod na krožno gospodarstvo v ožjem smislu zelo omejene. Ker se ukvarjamo s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, za katero veljajo stroge zahteve GMP, nimamo možnosti ponovne, večkratne uporabe materialov. Kjer pa je to mogoče, uporabljamo principe krožnega gospodarstva, na primer z uporabo regeneriranih topil. V širšem kontekstu pa vidimo našo vlogo v odgovornem zagotavljanju surovin, t. j. ločeno zbranih odpadkov, drugim predelovalnim podjetjem.