Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Slovenija visokega okoljskega odtisa ne znižuje, zato so tveganja večja - EOL 132

Okoljski odtis |
 
Okoljski odtis Slovenije je sicer primerljiv z EU, a je za 65 % višji od svetovnega povprečja. Znaša 4,7 globalnega hektara na osebo, podatki so za leto 2014, kar kaže na velike pritiske na okolje in da letno potrošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 2,8 Zemelj, če bi jih hoteli obnoviti. Okoljski odtis je odvisen od potrošnje doma in od uvoza iz drugih držav. Če k tem podatkom dodamo najnovejšo statistiko o emisijah ogljikovega dioksida, ki v Sloveniji naraščajo, v letu 2016 na primer za 3,8 % več v primeri z letom 2015, dušikovih oksidov za 4,5 %, PM10 za 2,8 več, se ekološki odtis Slovenije zagotovo ne zmanjšuje. Gospodarska rast ga pospešuje.
 

zajem-vode-za-analizoNa predstavitvi rezultatov projekta Ekološki odtis Slovenije, organizirala sta jo Ministrstvo za okolje in prostor ter ARSO, so upravljanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja Slovenije presojali s podatki o potrošnji in obnovitveni sposobnosti Zemlje. In dodali ambiciozen cilj. Leta 2013 je v Sloveniji okoljski odtis znašal 4,7 globalnega hektara na osebo, leta 2030 pa naj bi znašal 3,8. Če okoljski odtis kot kazalnik, s katerim merimo okoljski vidik trajnosti, umestimo v oceno rezultatov trajnostnega razvoja v Sloveniji in na seznam ukrepov za zmanjšanje na primer ogljičnega odtisa, bodo morale ministrske ekipe najti čas za resen politični in strokovni razmislek.

V strukturi slovenskega okoljskega odtisa je prav ogljični odtis najvišji (60 %), pretežni krivec zanj pa so gospodinjstva zaradi rabe fosilnih goriv. Gospodinjstva prispevajo 36 %, mobilnost posameznikov pa 14 %. Ogljični odtis je največji v vseh potrošniških kategorijah razen pri hrani. Na predstavitvi so ugotovili, da Slovenija povpraševanje po biokapaciteti dosega predvsem z uvozom fosilnih goriv, ki vplivajo na višje izpuste toplogrednih plinov. Prav to je največje gospodarsko tveganje za večino držav, ki si tako rešujejo ekološki primanjkljaj. Tudi Slovenije. Ali lahko to traja v nedogled, brez ukrepov? Ne.

Slovenija, napovedujejo udeleženci v projektu Okoljski odtis Slovenije, lahko doseže znižanje okoljskega odtisa z usklajenimi ukrepi na različnih področjih. O tem je govoril Jernej Stritih. Povečanje biozmogljivosti bi lahko dosegli z boljšim upravljanjem gozdov, s spodbujanjem energetske učinkovitosti ter z rabo obnovljivih virov energije. Okoljski odtis upošteva rabo vseh naravnih virov, uvoz in izvoz virov oziroma odtis proizvodov ter celovito odraža različne vidike trajnosti. V projektni nalogi so preverjali možnost za zmanjšanje okoljskega primanjkljaja Slovenije z ukrepi pri trajnostnem upravljanju gozdov, z uvajanjem fotovoltaičnih panelov v povezavi s polnjenjem električnih vozil in razpršenim skladiščenjem elektrike, z zmanjšanjem okoljskega odtisa v javnih in poslovnih stavbah na račun prihrankov in z zmanjšanjem rabe F-plinov.

Ko gre za gozdove, je eno ključnih vprašanj, se vprašuje Jernej Stritih, ali in kako lahko slovenski gozdovi dolgoročno ostanejo ponor ogljika. Glede na dogajanje v gozdovih v zadnjih letih je predvsem pomembno, da ohranimo njihovo visoko proizvodno sposobnost z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Pri energetski učinkovitosti stavb so mnoge tehnologije in pristopi že razviti, treba pa je čim bolje izkoristiti obstoječe stavbe in pospešiti izvajanje investicij v energetsko učinkovitost. Število električnih avtomobilov že hitro raste, poskrbeti pa je treba, da bodo v čim večji meri polnjeni z elektriko iz okolju prijaznih obnovljivih virov, kot je fotovoltaika, in da bo rast števila električnih vozil spremljana z izboljšanjem javnega prevoza, sicer lahko povpraševanje po novi cestni infrastrukturi še bolj naraste.

Med nekaterimi ugotovitvami, kako bo v prihodnosti z usodo nekaterih scenarijev, Jernej Stritih meni, da se bo zniževanje TGP nadaljevalo glede na izvajanje ukrepov. Vendar do leta 2020 ne bodo doseženi trenutni cilji znižanja emisij iz stavb, do leta 2030 pa bo energetsko prenovljenih blizu 40 % javnih stavb glede na površino. Do takrat naj bi bila tudi večina ogrevanja iz obnovljivih virov energije. A nekatere druge strokovne ocene o uporabi OVE niso tako optimistične, kot je Jernej Stritih. Neučinkovita raba biomase bi še vedno prispevala k okoljskemu odtisu.

Če bodo sprejeti nekateri dodatni ukrepi za znižanje emisij TGP iz javnih in poslovnih stavb, bi lahko do leta 2030 dosegli 2 do 3% znižanje emisij. Z ekonomskimi ukrepi in energetskim pogodbeništvom bi lahko do leta 2030 energetsko prenovili 7,5 % vseh poslovnih in javnih stavb. K temu rezultatu bi prispevali celoviti sistemi energetskega upravljanja, energetska učinkovitost pa bi znižala okoljski odtis.

Po mnenju Jerneja Stritiha bi morali predlagane ukrepe spodbuditi z mobilizacijo kapitala, od Eko sklada in Podnebnega sklada do usmerjanja javnih naložb in razvoja trgov proizvodov in storitev, pa tudi s fiskalnimi instrumenti. Na primer s trošarinami na fosilna goriva in z davkom na nepremičnine, ki bi ga namenili za aktiviranje obstoječih stavb.

Projekt Ekološki odtis Slovenije, izvajalec je bil Global Footprint Network, je končan. Projekt izračuna zmanjšanja okoljskega odtisa oziroma povečanje zmogljivosti za izbrane ukrepe s področja upravljanja gozdov, spodbujanje energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije, pa poteka. Ali se bo in kako se bo okoljski odtis Slovenije zmanjšal, je najbolj povezano z odgovorom na vprašanje, kako bodo pri tem sodelovala ministrstva in vsi sektorji, posebej podjetja pa tudi slovenska stroka, sicer bodo tveganja za gospodarstvo in državo vsako leto večja.