Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Pri komunalnih storitvah je inovativnost ključna za rast podjetja - EOL 131

Med komunalnimi podjetji |
 
V Komunali Brežice so uvedli inovativni celostni model z zaposlenimi Kultura zavzetih inovatorjev 3x12 in bili za inovacijo nagrajeni. Ne le enkrat. Inovativnost je, meni Aleksander Zupančič, direktor podjetja in hkrati inovator, bistvena za rast in uspešnost poslovanja. Model zdaj delijo s tistimi, ki jim ni vseeno, kakšna je družbena povezanost zaposlenih, njihova delovna zavzetost in inovativnost. Vendar se lahko Aleksander Zupančič pohvali še z nekaterimi drugimi idejami njihovega podjetja. Na primer s projektoma Prinesi – odnesi in Hrana sodi na krožnik, s programom Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, pa tudi s premišljeno akcijo z brežiškimi osnovnošolci, ki so zbirali odpadno olje. Aleksander Zupančič po šestih letih uspešnega dela zapušča direktorsko mesto in bo poslovno pot nadaljeval na drugem področju.
 
Aleksander Zupančič
Aleksander Zupančič

Po urgentni spremembi okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) za družbe, ki so odgovorne za prevzem odpadne embalaže, naj bi se začeli odpadkarski kupi na dvoriščih komunalnih podjetij zmanjševati. Se je to zgodilo? Kako je pri vas?

Pri nas je ostalo za približno 25 ton neprevzete odpadne embalaže predvsem na račun ene izmed družb, ki zaradi pritožbe na spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2017 na upravno sodišče še ni prejela novega OVD. Ostale družbe, razen občasnih izjem, korektno prevzemajo embalažo v deležih, ki jih vsako leto določi država. Trenutno se pri nas količina neprevzete embalaže ne povečuje. Pomembno je, da se najde sistemska rešitev. Vendar je v tem trenutku bistveno, da država intervenira in tako poskrbi, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih komunal zmanjšali oziroma odstranili. Takšno skladiščenje predstavlja namreč tudi sanitarno in požarno tveganje.

Vsi akterji v sistemu ravnanja z odpadki ste odgovorni za to, da bo več odpadka postalo vir ali surovina za gospodarstvo. Ne le pri višjem odstotku ločeno zbranih frakcij, pač pa tudi pri kakovosti odpadkov. Po nekaterih ocenah je med odpadno embalažo le še okrog 30 do 35 % reciklabilnih materialov. Kaj lahko storite v komunalnih podjetjih za večjo kakovost in za večjo transparentnost celotnega sistema ravnanja z odpadki?

Stremimo k temu, kot zahteva hierarhija ravnanja z odpadki, da bi bila naša družba v prihodnosti brez odpadkov. Na Komunali Brežice poleg ločenega zbiranja papirja in kartona ter papirnate in kartonske embalaže, plastike, to je odpadne embalaže, ter stekla in steklene embalaže dvakrat letno organiziramo tudi ločeno zbiranje nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Dvakrat letno ločeno zbiramo tekstil in obutev po sistemu od vrat do vrat. Smo nosilec uspešnega projekta Prinesi – odnesi, s katerim poskrbimo za ponovno uporabo. Na zbirno-reciklažnem centru poleg tega posebej zbiramo surovine, kot so železo in barvne kovine, čist stiropor, ki se reciklira …

Posebnosti pri vašem delu?

Ležišča in zofe na primer razdremo in na ta način ločimo les, blago in vzmetnice, ki jih damo med odpadno železo. Ločimo gume od platišč, ki ravno tako romajo med odpadno železo. Na določenih ekoloških otokih smo v sodelovanju s podjetjem Zeos postavili zbiralnike za odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije pa tudi zbiralnike za oddajo odpadnega jedilnega olja. Poleg tega, da naredimo nekaj dobrega za okolje, vsi prihodki od prodanih surovin znižujejo stroške na položnici uporabnika.

Ločujete več frakcij. Kakšni so podatki za zadnja tri leta? Ali zagotavljate sledljivost in nadzor kakovosti zbranih komunalnih odpadkov?

Najbolj intenziven preskok pri ločenem zbiranju frakcij je bil po letu 2011. V tistem času je bilo ločeno zbranih le okoli 30 odstotkov odpadkov. Delež ločeno zbranih odpadkov v zadnjih treh letih se giblje okoli 60 odstotkov. V zadnjem času se odstotek ne dviguje več tako skokovito. Zelo pomembno je, da se zavedamo pomena ločenega zbiranja. Več ločeno zbranih frakcij na otokih pa tudi ločen odvoz odpadne embalaže od doma oziroma tiste, ki jo pripeljejo uporabniki na zbirno reciklažni center, pomeni zniževanje količine mešanih komunalnih odpadkov. Pa tudi manjše stroške obdelave in njihovega odlaganja. A ne gre samo za prihranek. Za vsako pravilno ravnanje z odpadki nam je narava hvaležna.

Zato izobražujete zlasti mlade?

V vrtcih in osnovnih šolah se vključujemo v letne načrte in otroke vzgajamo v prihodnje varuhe narave. Za zaključek ekološkega projekta Ohranimo čisto okolje se učenci 6. in 7. razredov osnovnih šol vsako šolsko leto preizkusijo v eko kvizu. Tako dodatno spoznavajo dejstva o različnih vrstah odpadkov.

Ste med redkimi komunalnimi podjetji s priznanji za inovacije. Kje lahko v podjetju dokažete inovativnost in izvirne pristope v urejanju bivanjskega okolja občanov?

Na inovacije smo ponosni. Uvedli smo celostni sistem odnosa z zaposlenimi Kultura zavzetih inovatorjev 3x12. Razvila sva ga z inovatorko Petro Grajžl. Večkrat je bil nagrajen na državni ravni. Ta sistem je temelj vseh naših dosežkov. Dokazujemo, da je tudi pri komunalnih storitvah inovativnost ključna za rast in razvoj podjetja. Letošnje priznanje je tako že tretje priznanje za inovacije s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Z nagrajenim sistemom v Komunali Brežice skrbimo za odnose med zaposlenimi, omogočamo osebnostno rast, dobro počutje, zadovoljstvo, visoko delovno zavzetost in inovativnost. Služba ima velik vpliv na življenje posameznika. Na delovnem mestu preživimo eno tretjino dneva. Zato je prav, da nam daje zadovoljstvo in nas bogati, ustvarja občutek smisla in vrednosti. Sistem je zelo uporaben tudi širše. Zato dobro prakso delimo naprej. Sistem sva že predstavila 160 ravnateljem slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Za vpeljavo sistema je izkazan interes tudi s strani številnih drugih podjetij in organizacij.

Med vašimi zanimivimi idejami je tudi projekt Prinesi – odnesi.

V sklopu projekta Prinesi – odnesi lahko uporabniki vsako soboto na tržnici v Brežicah brezplačno menjajo uporabne stvari. S tem uporabnike ozaveščamo o ponovni uporabi in krožnem gospodarstvu. To je pot do manj odloženih kosovnih in komunalnih odpadkov. Uporabnikom so zaračunane nižje cene za odlaganje mešanih odpadkov in stvari krožijo med ljudmi. Tako hkrati oživljamo tržnico v Brežicah. Uporabnikom želimo približati lokalno, zdravo hrano in podpirati domače kmete in ponudnike.

Kaj ste dosegli s projektom Prinesi – odnesi?

Veliko. V ponovno uporabo smo predali že več kot 44.000 uporabnih predmetov. S tem smo razveselili marsikoga, ki si v teh časih težko kaj privošči, in hkrati na odlagališče odložili za več kot 15 ton manj kosovnega odpada. Akcija brezplačne menjave uporabnih stvari je med občani izredno zaživela, saj občani prinesejo na posamezno soboto tudi do 800 in odnesejo čez 500 še uporabnih stvari, med drugim oblačila, obutev, igrače, otroško opremo, gospodinjske aparate in drugo. Letos se je pobuda razširila na celotno regijo Posavje. To nam je uspelo s pomočjo evropskega projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, ki je uspešna zgodba o sodelovanju med petimi komunalnimi podjetji.

Komunalno podjetje, čeprav je izvajalec javna služba, razmišlja poslovno in tržno. Kako poslujete in kolikšen del prihodkov ustvarite s tržnimi dejavnostmi, kjer je največ priložnosti? Ali s sedanjimi cenami komunalnih storitev pokrijete stroške?

Čeprav smo javno podjetje, poslujemo, kot da bi bili na prostem trgu. Vsako leto izboljšujemo kakovost naših storitev in učinkovitost. Vse od ustanovitve podjetja, že šest let, poslujemo pozitivno. Povečali smo število zaposlenih za 57 odstotkov in promet za 130 odstotkov. Lani je imelo podjetje okoli 6.000.000 evrov prihodkov. S trenutnimi cenami storitev pokrivamo stroške in cene ostajajo nespremenjene že šesto leto. V preteklih letih smo jih celo nekoliko znižali. Tržne dejavnosti predstavljajo slabih 20 odstotkov našega poslovanja.

In kako ste uspeli s projektom Hrana sodi na krožnik?

Potrošniška družba ustvarja vedno več odpadkov. Žal se med njimi pojavlja vse več zavržene hrane. Projekt Hrana sodi na krožnik smo zato nadgradili in razširili na celotno regijo v programu Zeleno Posavje – za naravo in zdravje.

Kako?

Raziskali smo, kako je z odpadno hrano v šolah in vrtcih. Načrtujemo še tehtanje odpadne hrane v bolnišnici, domu za ostarele in v gostinskih lokalih, ki so pristopili k projektu. Naš namen je poiskati primere dobrih praks, jih razširiti v druge organizacije in z ozaveščanjem poskrbeti, da hrana ne bo končala med odpadki. V šolah in vrtcih ostane največ hrane pri obrokih, ki vsebujejo zelenjavo, zelenjavne enolončnice in sploh zelene prikuhe, polnozrnati kruh in ribe. Delež zavržene hrane se giblje med 10 in 40 odstotki, kar sovpada s slovenskim povprečjem raziskave, ki so jo naredili Ekologi brez meja. Glavni razlog za zavrženo hrano je v največji meri povezava med vrsto obroka in prehranjevalnimi navadami otrok. Otroci so precej izbirčni in raje jedo tisto, na kar so navajeni doma. Zato bodo naši naslednji koraki v projektu namenjeni ozaveščanju staršev, otrok in vseh gospodinjstev v regiji.

Med vašimi dejavnostmi je oskrba s pitno vodo in zaščita vodnih virov. Tudi vi ste med tistimi, ki dajete prednost pitju vode iz pipe pred pitjem iz plastenk. Kakšna je poraba vode, narašča, in kako ugotavljate in zmanjšujete vodne izgube v omrežju?

Najprej naj povem, da pogrešamo bolj aktiven nadzor nad izvajanjem vodovarstvenega režima v vodovarstvenih pasovih s strani pristojnih inšpekcijskih služb. Predvsem ko gre za opravljanje kmetijske dejavnosti. Podatki kažejo, da se poraba vode iz leta v leto malenkostno povečuje kljub temu, da vse več občanov za zalivanje, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč in podobno uporablja deževnico. Zaradi dotrajanih cevovodov, armatur, jaškov ter drugih objektov in opreme se pojavljajo okvare in s tem tudi izgube vode iz omrežja. Izgube ugotavljamo z meritvami pretokov na posameznih odsekih, saj se okvare pokažejo kot povečani pretoki vode. Odkrivamo jih ob dnevnem pregledovanju nadzornega sistema T-view, s spremljanjem podatkov o načrpanih in prodanih količinah vode ter z odkrivanjem okvar na terenu s posebnim inštrumentom za iskanje okvar.

Pitje vode?

Na vsak način pijmo vodo iz pipe in ne iz plastenk. Naša pobuda Zdravo-bolj zdravo-voda iz pipe je letos s pomočjo evropskih sredstev in projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje doživela širitev na celotno regijo Posavje. Povezuje komunalna podjetja Posavja in je odličen primer medsebojnega sodelovanja za skupno dobro.

Kako ste se, s katerimi projekti, vključili v programe krožnega gospodarstva in kaj načrtujete?

V podjetju vsako leto izvajamo več kot 30 družbeno odgovornih projektov za ozaveščanje naših uporabnikov. Da smo z vsemi akcijami ozaveščanja vplivali na bolj odgovoren odnos do okolja, lahko potrdimo s podatki o ločeno zbranih količinah odpadkov. Za primerjavo, lani smo na odlagališče odložili samo še 142 ton odpadkov, pred sedmimi leti pa je bila ta količina 4.335 ton.

Res lahko pohvalim naše uporabnike, saj brez njih ne bi uspeli. Spodbujamo tudi medgeneracijsko sodelovanje, npr. na čistilni akciji, kjer so našo okolico skupaj čistili otroci in upokojenci.

Z brežiškimi osnovnošolci ste izvedli tudi največjo zbiralno akcijo odpadnega olja v Sloveniji. Kako ste pripravili akcijo, saj si zasluži posnemovalce, in kako poteka program Zeleno Posavje – za naravo in zdravje?

V akciji so učenci brežiških osnovnih šol v enem mesecu zbrali tri tone in pol ali skoraj štiri tisoč litrov odpadnega jedilnega olja. S tem smo vsi sodelujoči zaščitili tri milijarde in 340 milijonov litrov vode na tem planetu. Šolarjem smo v začetku maja razdelili posodice za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Nato so jih cel mesec pridno polnili z odpadnim jedilnim oljem. Obenem so se naučili, da lahko odpadno jedilno olje ob primernem skladiščenju, oddajanju in predelavi postane obnovljiv vir energije. Iz enega litra olja nastane 90 odstotkov biodizla, ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja. Ostalo pa je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski industriji. K sodelovanju pri projektu smo povabili tudi sponzorja, Terme Čatež, ki so najbolj pridne in okoljsko osveščene učence nagradile z brezplačnim kopanjem.

Vaš pilotni projekt, ki je sofinanciran, je ločeno zbiranje kavne usedline. Kaj pričakujete od projekta, koliko zbrane usedline pričakujete?

Gre za projekt Zeleno Posavje, ločeno zbiranje kavne usedline. Gostinski lokali, ki sodelujejo v pilotnem projektu, bodo tako zmanjšali količino svojega mešanega odpada. Kavno usedlino zbiramo v več lokalih v Brežicah. V štirih mesecih smo je zbrali prek 6000 kg. Projekt nam bo dal odgovore o količinah in možnostih uporabe kavne usedline, ki sedaj večinoma pristane med mešanimi komunalnimi odpadki, čeprav je odlična za nadaljnjo uporabo.