Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Okoljevarstvena birokracija premalo pozna smernice BAT, stroka odrinjena - EOL 129/130

Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) | Jože Volfand |
 
Ne le, da smernic o najboljših razpoložljivih tehnologijah BAT (BREF) navadno ne poznajo dobro okoljevarstveni uradniki, tudi investitorji bi morali pokazati več odgovornosti pri gradnji industrijskih in drugih objektov, ki so zavezani uvajati najboljše tehnološke rešitve. Doc. dr. Darko Drev, sodelavec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, strokovnjak za okoljevarstveno inženirstvo, je kritičen, ker je stroka navadno preveč odrinjena pri presoji dokumentacije oziroma izpolnjevanja vsebine okoljevarstvenega dovoljenja. Potem bi se težje zgodilo, da bi sodišča odločala o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja podjetju, ki ni izpolnjevalo ne predpisov ne standardov. Sicer pa doc. dr. Darko Drev meni, da bi se morale postopoma uveljavljati smernice BAT (BREF) tudi za druge onesnaževalce in ne le za zavezance IPPC. Samo na ta način bomo ohranili ustrezno okolje, na katerem želi graditi Slovenija svojo prihodnost.
 
dr. Darko Drev
dr. Darko Drev

Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) ni omejena le na okoljevarstveno dovoljenje, pač pa je pogoj, če hoče podjetje pridobiti tudi druge certifikate. Koliko so podjetja usposobljena za upoštevanje številnih smernic za pripravo najboljših tehnologij?

Uporaba okoljsko najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) je obvezna v Sloveniji in ostalih članicah Evropske unije za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj. Okoljevarstvena dovoljenja potrebujejo samo večji onesnaževalci. Skladno z Zakonom o varstvu okolja je potrebo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij.

Za podjetja so najboljše tehnologije velik strokovni izziv. Kaj kažejo vaše izkušnje v podjetjih, ko presojate tehnologijo in izdelek z vidika okolja, če želi podjetje na primer pridobiti znak za ISO 14000 ali znak za okolje EU Ecolabel?

S standardom ISO 14001 dokazujejo podjetja svojo ozaveščenost in odgovornost do okolja. Najpomembnejša ozaveščenost in odgovornost do okolja je takrat, ko podjetje okolja ne onesnažuje prekomerno. To pa je možno samo pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) in z učinkovitim vodenjem teh tehnologij v skladu s okoljevarstvenimi standardi. Nekateri največji onesnaževalci okolja v Sloveniji so pridobili certifikate ISO 14001, vendar to ne pomeni, da si že s tem zaslužijo ustrezno zaupanje lokalnega okolja. Tudi vseh okoljevarstvenih meril občasno ne zagotavljajo vedno v celoti. To pomeni, da je v vseh teh primerih problem pri certifikacijskih organizacijah, ki so očitno pomanjkljivo opravile svoje delo. Certifikat ISO 14001 zato pogosto ne daje ustreznega zagotovila, da podjetje resnično ustrezno ravna z okoljem.

Pri zraku za okolje (Ecolabel) je nekoliko drugače.

Znak za okolje Evropske unije (Ecolabel flower oziroma okoljska marjetica) je instrument za zagotavljanja varstva okolja, je prostovoljen in osnovan na tržni osnovi. Znak odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti. Okoljska marjetica pomeni za njenega pridobitelja dodano vrednost in konkurenčno prednost na trgu blaga in storitev. Takšnega znaka podjetje ne more pridobiti za proizvode, ki nastajajo v obratih, ki prekomerno onesnažujejo okolje. Prav tako takšen znak ne morejo dobiti proizvodi, ki so zaradi okoljskih ali zdravstvenih vidikov problematični za okolje, zdravje ljudi in živali. Okoljsko marjetico lahko pridobijo naslednje skupine proizvodov: osebna nega, čistila, oblačila in obutev, barve in laki, elektronska oprema, talne obloge, pohištvo, vrtnarije, izdelki za dom, maziva, papir in počitniške nastanitve. V Sloveniji se okoljska marjetica šele uveljavlja. Ta znak so pridobili proizvodi in storitve le okoljsko najbolj ozaveščenih podjetij. Kupci proizvodov in storitev v Sloveniji večinoma še ne prepoznajo prednosti takšnih proizvodov in storitev.

Najbrž podjetja zamujajo tudi pri uvedbi nekaterih novih standardov.

To je deloma razumljivo. Standardov je vse več. Na primer, ISO 45001 za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu je bil objavljen marca 2018 in ga podjetja šele spoznavajo. Cilj ISO 45001 je zmanjšanje poklicnih poškodb in bolezni. Mnenja sem, da se pri okoljsko problematičnih objektih ne more zagotavljati ustreznih delovnih razmer zaposlenih, če se ne skrbi istočasno za doseganje okoljevarstvenih standardov. Ta standard se pri nas šele uveljavlja. Po mojem mnenju se v podjetjih pogosto zanemarja problematika zdravja in varstva pri delu.

Če se vrneva k najboljšim tehnologijam. Kateri zakoni, ki so povezani z načrtovanjem, izgradnjo in obratovanjem okoljskih objektov, so potrebni dopolnitev? Kakšno vlogo imajo pri tem odgovorni okoljski državni organi? Poznajo dovolj smernice in zahteve BAT (BREF)?

Novi gradbeni zakon se je začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča stari Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov. Odpravile naj bi se dosedanje težave in pospešili postopki v zvezi z gradnjo. Pri načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je potrebno upoštevati ustrezne okoljevarstvene predpise. Pri tem je najpomembnejši predpis Zakon o varstvu okolja, ki se sedaj prenavlja. V primeru okoljevarstvenih problemov se lahko v sporih sprte strani direktno sklicujejo na ustrezne predpise EU, direktive, uredbe. Slovenska praksa je pokazala, da je okoljevarstvena birokracija pogosto premalo usposobljena in preslabo organizirana za učinkovito reševanje okoljevarstvene problematike. Po mojem mnenju je njihova šibka točka predvsem pri poznavanju inženirskih vsebin, kamor spadajo tudi smernice BAT (BREF).

Kaj pa investitorji? Kakšna je odgovornost investitorjev pri gradnji industrijskih in drugih objektov, ki so zavezani uporabi BAT tehnologij? Koliko je v presojo dokumentacije vključena stroka, zlasti inženirska?

Po mojem mnenju do sedaj ni bila ustrezno definirana odgovornost investitorjev pri gradnji industrijskih in drugih objektov, ki so zavezani uporabi tehnologij BAT. Novi Gradbeni zakon prinaša določene spremembe. Upam, da bo precejšne spremembe na bolje prinesel tudi novi Zakon o varstvu okolja. Obstoječi predpisi niso bili tako slabi, le njihovo izvajanje je bilo slabo. V nekaterih okoljsko odmevnih primerih so šele sodišča ugotovila, da določeni onesnaževalci niso izpolnjevali okoljevarstvenih kriterijev in jim je morala zato okoljevarstvena birokracija na podlagi sodb sodišč odvzeti okoljevarstvena dovoljenja. To se ne bi dogajalo, če bi pri presoji dokumentacije sodelovale ustrezne inženirske stroke, ki bi za svoje odločitve prevzele tudi ustrezno odgovornost.

Za katere panoge so dokumenti BAT najzahtevnejši in kdo odloča o ustreznosti najboljših tehnologij, na osnovi katerih meril?

Po mojem mnenju ni možno razdeliti dokumentov BAT (BREF) po panogah med manj in bolj zahtevne. Povprečna smernica BAT (BREF) za določeno panogo ima približno 500 strani. Pri načrtovanju in obratovanju objektov je potrebo upoštevati predvsem zaključke smernic BAT. »Zaključki o BAT« so dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT. Vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, povezane vrednosti porabe in po potrebi ustrezne ukrepe za sanacijo lokacije.

Državam ni vseeno, kakšni so dokumenti o tehnologijah BAT. Katera država v Evropi je pri pripravi smernic BAT najvplivnejša in koliko je dejavna Slovenija? Kdo iz Slovenije sodeluje pri izmenjavi informacij?

Pri pripravi smernic BAT je v Evropi najvplivnejša Nemčija. V Nemčiji je več kot stoletna tradicija organiziranosti inženirskih strok. Ta inženirska združenja že zelo dolgo izdajajo ustrezne inženirske smernice na področju varovanja okolja. Smernice BAT (BREF) so v veliki meri zasnovane prav na osnovi nemških ATV in VDI smernic. Razlika med njimi je predvsem v tem, da so nemške smernice veliko bolj podrobne in so zato direktno uporabne pri načrtovanju objektov. VDI pomeni združenje nemških inženirjev (Verein Deutscher Ingenieure). ATV je nemško združenje za gospodarjenje z vodo, odpadno vodo in odpadki (Deutsche Vereinigung für Wasserwirtschaft, Abwasser und Abfall).

Slovenija sodeluje v ustrezni komisiji EU pri pripravi smernic BAT (BREF), vsaj takšno nalogo ima na podlagi IPPC direktive. V praksi pa tega sodelovanja ni čutiti, ker ni usklajevanja stališč med predstavnikom Slovenije v komisiji in predstavniki inženirskih in drugih strok, univerzami in razvojno raziskovalnimi institucijami. Pri tem bi morala dobiti ustrezno vlogo vsaj Inženirska zbornica Slovenije, ki ima odločilno vlogo pri načrtovanju in izgradnji objektov.

Smernice BAT so zdaj najbolj usmerjene k velikim onesnaževalcem, zavezancem IPPC. Kaj pa manjši, katere bi morali bolj zajeti?

Smernice BAT (BREF) so primarno namenjene velikim industrijskim onesnaževalcem, ki so IPPC zavezanci. Takšne so osnovne zahteve IPPC direktive. Vendar pa se je logika po uporabi okoljsko najboljših tehnologij razširila tudi na druga področja, kot so bela tehnika, avtomobili, letala, ladje, stanovanjske stavbe in podobno. Za ostala neindustrijska področja veljajo druge direktive EU in na nekaterih področjih tudi mednarodne konvencije.

Slovenija, ki želi deklarativno ostati okolju prijazna dežela, bi morala po mojem mnenju zahtevati uporabo tehnologij BAT za celotno industrijo ne glede na to, ali gre za IPPC zavezance ali ne. Zajeto bi moralo biti tudi področju odvajanje in čiščenja odpadnih voda, vodo-oskrba prebivalstva, ravnanje z odpadki, kmetijska proizvodnja, promet, turizem itd. Na primer, pri malih komunalnih čistilnih napravah velikosti do 50 PE se v Sloveniji zahteva na izpustu samo to, da KPK ne presega 200 mg O2/l. Za čistilne naprave velikosti do 2000 PE pa se zahteva samo to, da na izpustu KPK ne presega 150 mg O2/l, BPK pa 30 mg O2/l. Zato ni čudno, da je zaradi male komunalne čistilne naprave na eni izmed planinskih koč pod Triglavom, ki deluje skladno s predpisi, potrebno sanirati enega izmed Triglavskih jezer.

Kako bi lahko projektanti vplivali na uvajanje najboljših tehnologij? Ali imajo dovolj strokovnih znanj? Kdo jim lahko pri tem pomaga?

Projektanti praviloma morajo poznati smernice BAT (BREF), zato morajo upoštevati »zaključke BAT« pri načrtovanju in v izgradnji objektov. Mnenja sem, da imajo navadno projektanti dovolj znanj. Pri tem si lahko pomagajo tudi z raznimi računalniškimi programi, ki imajo vgrajene smernice ATV. To jim lahko pri delu precej pomaga. Smernice BAT (BREF) so namreč preveč splošne, da bi se lahko neposredno uporabile pri načrtovanju. Smernice ATV in VDI, ki so dovolj konkretne, pa so plačljive in zato niso prosto dostopne. Tudi standardi, kot so SIST, EN, ISO, so dostopni le na podlagi plačila. Večje projektantske družbe imajo navadno na razpolago vse ustrezne standarde, mislim na SIST, EN, ISO, DIN, in smernice ATV, VDI, ki jih je potrebno ali koristno uporabljati pri načrtovanju in izgradnji objektov. Vsi pooblaščeni inženirji IZS pa nimajo vse potrebne dokumentacije, ki jo je potrebo upoštevati.

Kaj to pomeni za prakso?

V teh primerih lahko prihaja do tega, da se ne uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije. Večji problem je pritisk investitorjev na projektante, da se naj prihrani na račun varovanja okolja. Ta pritisk je ves čas prisoten pri pripravi zakonov, podzakonskih aktov, občinskih prostorskih načrtov itd. Tudi pri izvajanju veljavnih predpisov je pogosto prisoten pritisk onesnaževalcev na okoljevarstveno birokracijo, na projektante in tehnologe. Projektanti, izvajalci gradbenih del ter upravljavci naprav lahko dobijo ustrezna znanja o najboljših tehnologijah na Inženirski zbornici Slovenije ter na univerzah. Smernice BAT (BREF) so v celoti brezplačno dosegljive na internetu.

Kaj svetujete podjetjem, ki so zavezani k uvedbi najboljših tehnologij, in kaj okoljski politiki ter organom, ki odločajo o okoljevarstvenih dovoljenjih?

Vsi IPPC zavezanci morajo imeti zaposlene ustrezne inženirje, da lahko obvladujejo proizvodnjo. Ti morajo zelo dobro poznati, kaj so najboljše razpoložljive tehnologije. Poznati morajo tudi razvojne trende, saj se tehnologije BAT (BREF) delno spreminjajo. Ustrezna tehnologija, ki varuje okolje, praviloma prinese velike ekonomske učinke. Na primer manjše takse za onesnaževanje okolja, prihranke pri materialih, vračanje očiščene vode, manjšo porabo energije in podobno. Tudi okoljevarstvena birokracija bi morala imeti zaposlene ustrezne inženirje, ki bi lahko ocenjevali, ali določena tehnologija izpolnjuje kriterije BAT (BREF). Sedaj postopke vodijo večinoma pravniki ali upravni delavci. V tem ni nič slabega, če se ustrezno poskrbi za formalni vidik. Problem je predvsem v tem, da v postopkih ne sodelujejo strokovnjaki, ki poznajo vsebino. Tudi na invalidski komisiji vodijo postopke pravniki. Vendar pa nobena odločitev ni sprejeta brez sodelovanja ustreznih zdravnikov specialistov.