Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Odpadki vroči, obnovo potrebujejo vodovodni objekti in kanalizacija - EOL 129/130

Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
 
V komunali Kranj, ki letos praznuje 60. rojstni dan, nagovarjajo uporabnike s sloganom Radi skrbimo za vas. Ni jim lahko, saj skrbijo za sedem gorenjskih občin – Mestno občino Kranj in občine Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Medvode, Naklo, Preddvor in Jezersko. Letos jim je še nekoliko težje, saj, kot odgovarja direktor Marko Kocjančič, tudi na njihovem dvorišču ostajajo kupi neprevzete odpadne embalaže. Pri odpadkih so sicer z ločenim zbiranjem bolj zadovoljni na ruralnem območju, uvajajo pa nekatere novosti. Potem, ko so se odločili, da odpadke vozijo v Rcero Ljubljana, jih manj odložijo. Letošnji seznam nalog je dolg. Med tiste, ki so za kakovost življenja občanov prednostne, Marko Kocjančič poudari skrb za vodo in še boljše ravnanje z odpadki. Opozarja pa, da potrebuje kanalizacijsko omrežje prenovo.
 
Marko Kocjančič
Marko Kocjančič

V komunalnih podjetjih že dalj časa opozarjate na težave zaradi neprevzete odpadne embalaže, enak problem je z odpadnimi nagrobnimi svečami. Za kakšne količine neprevzetih odpadkov gre pri vas in kaj predlagate kot rešitev, saj se problem ciklično ponavlja?

Količina odpadne embalaže, ki se mesečno ne prevzame, je okoli 150 ton. Odpadne sveče se skladiščijo do največ 25 ton. Država bi morala z vladno uredbo zagotoviti enovit sistem ravnanja z odpadno embalažo (OE). Vsi, ki na slovenski trg plasirajo OE, bi morali zanjo plačati embalažnino družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). To pomeni, da morajo biti zavezanci za plačilo embalažnine vsi, ne zgolj tisti, ki dajo na trg več kot 15 ton odpadne embalaže.

Kako pa ste uspešni z ločenim zbiranjem odpadkov po občinah, kakšne so količine odpadkov, katerih odpadkov zberete največ in koliko jih odložite? Kakšne razlike pri ravnanju z odpadki opažate pri gospodinjstvih na urbanem in ruralnem območju še posebej glede na strukturo vaših ustanoviteljic oziroma obsežnost območja, ki ga pokrivate?

V zadnjih treh letih ugotavljamo porast ločeno zbranih frakcij in zniževanje količin odloženih odpadkov. O uspešnosti priča podatek, da smo dosegli 70 % ločenega zbiranja, kar pomeni, da smo za odlaganje oziroma odstranjevanje oddali le 30 % odpadkov. Največ se zbere biorazgradljivih odpadkov in embalaže, sledijo pa reciklati, kot so les, papir in kovina.

So na zbirnih mestih razlike?

Veliko nesorazmerij je v strnjenih naseljih, saj se v večstanovanjskih objektih težko opazi napredek pri ločevanju odpadkov. Razlogov je več. Opažamo sicer, da so naši uporabniki pri ločevanju zelo pridni, je pa res, da je odnos do okolja pri ljudeh različen. Nekateri ne ločujejo vedno, ključna pa je otežena sledljivost povzročiteljev nepravilnega odlaganja odpadkov. Na ruralnem območju je drugače, saj prebivalci do potankosti spoštujejo navodila o ravnanju z odpadki in je tam stopnja ločevanja precej višja.

Poznavalci problematike pravijo, da je ločevanje v Sloveniji sicer dobro, a nastajajo težave pri reciklaži. Za večjo stopnjo reciklaže mešanih komunalnih odpadkov bi bilo potrebno doseči večjo čistost ločenih zbranih frakcij. Kaj opažate v vaših zabojnikih in za kakšen sistem nadzora ločenega zbiranja se zavzemate? Kaj lahko stori komunalno podjetje za več krožnega gospodarstva?

Ob pregledu zabojnikov so nepravilnosti pri odlaganju odpadkov. Med mešanimi komunalnimi odpadki se pojavljajo gradbeni in drugi nekomunalni odpadki, različne izolacije, odpadna embalaža, odpadna elektronika, vrtni in kuhinjski odpadki, včasih tudi nevarni odpadki. Med biorazgradljive odpadke uporabniki pogosto odlagajo kuhinjske odpadke v nerazgradljivih plastičnih vrečah, pokvarjeno hrano odlagajo skupaj z embalažo. Najdemo tudi zemljo in kamenje.

Najbrž je podobno pri odpadni embalaži.

Seveda. Med odpadno embalažo je pogosto odpadna embalaža z vsebino, pojavlja se plastika različnih vrst in oblik, steklena embalaža, silažna folija, embalaža pod tlakom in podobno. Težave imamo z nepravilno odloženimi odpadki ob zabojnikih na ekoloških otokih. Vse bolj postajajo divja odlagališča in zgubljajo svoj osnovni namen. Je pa vsebina teh zabojnikov načeloma zelo čista. Za čim boljše ločevanje odpadkov skrbimo na zbirnih centrih. Tam zberemo najbolj čisto frakcijo. Veliko izobražujemo in svetujemo uporabnikom. Kolikor imamo možnost individualnega nagrajevanja, je to dodatna stimulacija za uporabnike. Dober primer je tudi oddaja potencialnih odpadkov v centre ponovne uporabe.

Ne le za odpadke, skrbite tudi za vodo. Kako letošnja huda neurja vplivajo na oskrbo s pitno vodo na vašem območju, kje so bile največje težave, kakšno vodo pijejo vaši uporabniki in kolikokrat ste morali v zadnjih dveh letih občane opozarjati, naj vodo prekuhavajo?

Neurja imajo vpliv na drenažna zajetja, ne pa na vrtine. V večini primerov imamo vzpostavljeno meritev motnosti, tako da gibanje motnosti spremljamo. Pri manjših sistemih se vir, pri katerem je motnost previsoka, običajno izloči iz uporabe. Letos smo imeli največje težave na območju občine Cerklje na Gorenjskem. Zaradi močnega neurja je bil poškodovan tudi napajalni vodovod, tako da je bila oskrba en dan pomanjkljiva. Voda je na celotnem območju javne vodooskrbe kvalitetna in skladna z normativi. O prekuhavanju obveščamo v primeru, ko varna oskrba ni možna. V zadnjih dveh letih smo na določenih območjih štirikrat obveščali, da je potrebno vodo pred uporabo prekuhati.

Koliko ste vložili v obnovo vodovodnih sistemov in kako zmanjšujete izgube vode v omrežju?

Posamezne občine namenjajo določena sredstva za obnovo vodovodnih omrežij, bi si pa seveda želeli, da bi bilo teh vlaganj še več. A eno so vlaganja v obnove, drugo so novogradnje, kjer so trenutno zelo aktivni v Šenčurju in v Cerkljah na Gorenjskem. Vlaganja v infrastrukturo objektov so v domeni občin, saj so njihove lastnice. Zmanjševanja vodnih izgub se lotevamo s povečanim nadzorom in jih znamo zelo dobro izmeriti ter locirati območja, kjer izgube nastanejo (TEOVS). Na ta način vzdržujemo obstoječe stanje. Za konkretno zmanjšanje, to je pod 30 %, pa bi potrebovali zamenjavo kar nekaj kilometrov vodovodnih cevi.

Kateri načrti in cilji so letos prednostni?

Ve se, kaj je prvi cilj. Zanesljivo in kakovostno izvajanje vseh storitev za občane in njihovo kakovost življenja. Mislim na varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom na javnem vodovodnem omrežju. Prav tako na odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje in odlaganje odpadkov. Pomembne dejavnosti podjetja so še izvajanje storitev izbirnih gospodarskih javnih služb (GJS) ter izvajanje tržnih dejavnostih. Zaradi velikega števila uporabnikov bomo še nadalje krepili področje komuniciranja z vključevanjem vseh deležnikov. Ne želim pozabiti izobraževanja uporabnikov. Načrtujemo več akcij, da bi komunalno dejavnost bolj razumeli.

Konkretni projekti?

Več jih je. Načrtujemo izboljšave pri vodooskrbi. Sistem Teovs za tehnično ekonomsko optimizacijo vodovodnega sistema bo ob razširitvi na vse občine lociran na kritičnih območjih v teh občinah. Optimiziramo proces »drive-by« daljinskega odčitavanja. Pri medobčinski infrastrukturi - gre za magistralne vodovode, je planirana tudi nadgradnja telemetrijskega sistema za daljinski nadzor nad vodovodnimi objekti. Na področju kanalizacije in čistilnih naprav bomo z novo pridobljenim vozilom povečali obseg vzdrževanja in očistili bistveno več kanalizacijskega omrežja. Na lokaciji Centralne čistilne naprave Kranj bomo izboljšali doziranje floakulantov in obvladovanje smradnih emisij v okolje. Poleg tega pa načrtujemo vzdrževanje količine lastne proizvodnje električne energije.

Pri odpadkih ničesar?

Področje odpadkov je trenutno zelo aktualno. Ena izmed prednostnih nalog je zagotovo odpraviti kopičenje odpadne embalaže na našem dvorišču, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzemajo več vseh količin. Sicer pa bomo nadaljevali z optimizacijo procesov na področju logistike zbiranja odpadkov. Na ekoloških otokih bomo postopno zamenjali zabojnike za plastično in kovinsko embalažo z zabojniki za papirno embalažo in papir ter uredili skupinska odjemna mesta. Skupaj z občinami pa še naprej intenzivno iščemo lokacijo za novi pretovor. Pa nisem vsega naštel.

Kaj občine oz. uporabniki, če odštejemo cene, najbolj želijo od komunalnega podjetja, ki naj bi stalno zviševala kakovost storitev in učinkovitost dela?

Naše poslovanje je stabilno. Komunala Kranj je letos stara 60 let. Visok jubilej nam veliko pomeni in smo nanj zelo ponosni. Prihodnost je lahko zgrajena le na trdih temeljih preteklosti in na to želimo opozoriti. Ob obletnicah je vedno priložnost, da pregledamo poslovanje, analiziramo stanje in sprejmemo odločitve o uvedbah novosti za uporabnike. Izvedli smo raziskavo zadovoljstva z našimi storitvami med uporabniki. Rezultati kažejo, da uporabniki zelo dobro poznajo naše delo, zadovoljni pa so tudi z opravljenimi storitvami. Politika poslovanja Komunale Kranj je trajnostno naravnana. Na primer, na področju obdelave in odlaganja odpadkov smo s prehodom k RCERO Ljubljana povečali učinkovitost obdelave, saj se skladno s pogodbo odloži le do 5 % odpadkov.

S katerimi akcijami spodbujate okoljsko zavest in odgovornost občanov? Sodelovali ste v akciji Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka za novo življenje. Kakšni so rezultati akcije?

Želimo delovati preventivno. Nastopamo v vlogi svetovalcev in izobražujemo uporabnike z različnimi komunikacijskimi kanali. Sodelujemo na velikih prireditvah, kjer na posebni stojnici svetujemo, kako ločevati odpadke, kako ravnati z odpadki, predstavljamo oskrbo s pitno vodo in odpadnimi vodami. Sodelujemo pri večini čistilnih akcij. Aktivni smo na področju izobraževanja najmlajših, saj sodelujemo z vrtci in šolami. Letos smo bili tudi del Tedna vseživljenjskega učenja. Vzpostavljamo različne poti do uporabnikov in delamo transparentno.

Stara plastenka je bila uspešna akcija.

Pri zbiranju odpadnih plastenk so pomagala slovenska komunalna podjetja, med njimi tudi Komunala Kranj. Končni rezultati so znani. Zbrano je bilo 10.564,55 kg odpadnih plastenk. Zmagali so učenci OŠ Dolenjske Toplice z malo več kot 10 kilogrami na učenca. Skupaj z dražbo reprezentančnega dresa košarkarskih šampionov in sms donacijami je bilo zbranih 3.686 evrov. Prejela jih je Splošna bolnišnica Murska Sobota za nakup ultrazvoka srca za njihov otroški oddelek.

Stroka ocenjuje, da bi morali ob gradnji čistilnih naprav z enako investicijsko odgovornostjo skrbeti za kanalizacijske sisteme. Kakšna je vzdržnost in tehnološka usposobljenost kanalizacije na vašem območju?

Nekaj kanalizacijskega omrežja v občinah, kjer izvajamo GJS, predstavlja kanalizacija zgrajena pred trideset in več leti. Zgrajena je iz betonskih cevi. Med stiki starih betonskih cevi ni tesnil, zato ni vodotesnosti. Cevi so pogosto porozne, razpokane, tudi že deformirane. To povzroča zastajanje in nabiranje usedlin. Posledice so razširjanje smradu, pojav glodavcev in zmanjševanje pretočnosti. Kanalizacijsko omrežje je preobremenjeno tudi z vidika hidravličnih obremenitev. Ostala kanalizacija je iz umetnih materialov, PVC, PEHD, PP, poliester. Omrežje je mlajše in ločeno za fekalne in padavinske vode. Na območju Občine Naklo ter na območju Občine Šenčur je še nekaj mešane kanalizacije, kjer pa že gradijo novo kanalizacijo. Z vzdrževanjem omrežja, ki je bilo zgrajeno v zadnjih dvajsetih letih, kjer so cevi in jaški iz umetnih materialov, ni težav. Menim pa, da bi morale občine najemnine, ki jih zaračunavajo upravljavcem svojih infrastrukturnih sistemov, nameniti v obnovo vodovodnih in kanalizacijskih objektov ter naprav. Tako bi preprečili staranje infrastrukture ter s tem zagotovili možnost optimalnega vzdrževanja in nemotenega obratovanja sistemov.