Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

EU določa – vsak nov proizvod bo v krožnem gospodarstvu - EOL 129/130

Okoljski dan gospodarstva | Tanja Pangerl |
 
Okoljski dan gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije je letos za osrednjo temo izbral učinkovito ravnanje s sekundarnimi surovinami. Potenciali so, vendar se ob tem proizvajalci pogosto srečujejo z zakonodajo, ki ne sledi dovolj hitro ambicijam krožnega gospodarstva. Zato je EU pred kratkim sprejela sveženj ukrepov o odpadkih s poudarkom na krožnem gospodarstvu. Čeprav nekatere dobre rešitve uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin že obstajajo, je prepogosta ovira za njihovo večjo uporabo tudi višja cena. Razvoj novih produktov iz sekundarnih surovin ni enostaven projekt, saj so učinki pogosto vidni šele na dolgi rok. Zato je potrebno razvijati predvsem rešitve z visoko dodano vrednostjo in iskati poti, da bo Evropa odvisnost od surovin spremenila v svojo strateško moč.
 
mag. Sonja Šmuc
mag. Sonja Šmuc

»Usmeritev Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije je tesno povezana s področjem varovanja okolja,« je v uvodnem nagovoru poudarila mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Po njenem tudi gospodarstvo vse bolj uveljavlja pristop 3P (people, planet, profit), kjer morajo za trajnostno rast usklajeno delovati družba, planet in dobiček. Slovenija je na področju eko inovacij prepoznana kot zelo uspešna. To kažejo številni primeri dobre prakse, nekateri izmed njih so se predstavili na okoljskem dnevu gospodarstva. M Sora izvaja projekt ReWin, v okviru katerega proizvajajo in prodajajo lesena okna iz odsluženega lesa. Predvsem tistega, ki ga pridobijo iz odsluženih lesenih tramov.

dr. Aleš Ugovšek
dr. Aleš Ugovšek
dr. Gregor Kosec
dr. Gregor Kosec

Ob tem je dr. Aleš Ugovšek opozoril na problematiko neurejene zakonodaje tako na ravni EU kot v Sloveniji. Ne obstaja namreč celovita direktiva, ki bi obravnavala odslužen les kot surovino, pa tudi slovenska zakonodaja teh določb nima.
V podjetju ACIES BIO iz odpadne sirotke proizvajajo vitamin B12. Gre za stranski produkt, pri katerem ne gre le za okoljski vidik, ampak tudi za hranilno in ekonomsko vrednost, ki se pogosto pri iskanju ustreznih rešitev za uporabo stranskega produkta spregleda. Kot je povedal dr. Gregor Kosec, je pri proizvajanju produktov iz sekundarnih surovin pomembna tudi finančna računica: »Novi izzivi so novi proizvodi, ki morajo biti produkti z visoko ceno.«

Krožno gospodarstvo je zahteven proces

mag. Tanja Bolte
mag. Tanja Bolte

Da današnji ekonomski model ne vzdrži omejitev, pritiskov, s katerimi se srečujemo danes, je menila mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. Če bi nadaljevali po starem, bi do leta 2032 potrebovali še en takšen planet, kot je Zemlja. Kljub temu po njenih besedah ne gre za enostaven prehod, saj je krožno gospodarstvo zelo zahteven proces, ki zahteva veliko novega znanja. Zato je potrebno sodelovanje različnih resorjev, deležnikov, strokovnjakov.



mag. Jana Miklavčič
mag. Jana Miklavčič

Odpadki v krožnem gospodarstvu

Mag. Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila pred kratkim sprejet nov sveženj ukrepov o odpadkih na ravni EU. Osnova je krožno gospodarstvo. V zakonodaji o odpadkih bodo novosti, ki se nanašajo na razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov ter njihovih sestavnih delov. Napovedane so prepovedi in omejevanje uporabe določenih proizvodov, predvsem tistih, ki so namenjeni enkratni uporabi in pogosto končajo v okolju.

Direktiva o odpadkih posebno pozornost namenja razširjeni odgovornosti proizvajalca (ROP) z določenimi minimalni pogoji za ROP. Gre predvsem za opredelitev merljivih ciljev, jasno določitev vloge in odgovornosti vseh udeleženih akterjev, vzpostavitev sistema poročanja o izdelkih, danih na trg, zagotovitev enake obravnave ne glede na izvor in velikost proizvodov brez nalaganja nesorazmernega upravnega bremena proizvajalcem, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP). Kot je poudarila Miklavčičeva, se ministrstvo pri tem srečuje s problemom, kje postaviti ločnico, saj je v Sloveniji veliko MSP. Pripravljajo se tudi novosti na področju prodaje na daljavo, kjer bo potrebno imenovati pooblaščenega zastopnika za izpolnjevanje obveznosti ROP. Spodbujajo se trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje, delitev hrane. Do leta 2030 je potrebno zagotoviti 50 % zmanjšanje odpadne hrane. Uvaja se tudi nova definicija, kaj je odpadna hrana. Ločeno zbiranje odpadkov pa bo s 1. januarjem 2025 začelo veljati tudi za tekstil.

Cilj sprememb je podaljšanje dobe trajanja izdelkov in po uporabni dobi možnost reciklaže. Evropska komisija bo za izvedbo teh ukrepov organizirala izmenjavo informacij o praksah, organizacijskih elementih, o izbiri izvajalcev ravnanja idr. Kot je povedala Miklavčičeva, bo izziv predvsem na področju poročanja, pri analizi podatkov, njihovem spremljanju in pri finančnih tokovih. Vsebina Direktive bo upoštevala novi Zakon o varstvu okolja, ki naj bi ga Slovenija sprejela v letu 2019.

Novi modeli za električno in elektronsko opremo

mag. Marko Bohar
mag. Marko Bohar

Najhitreje rastoči tok odpadkov na svetu je odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) in v Evropi se soočamo z izzivom, kako poskrbeti za te odpadke. Kot je povedal mag. Marko Bohar iz Zbornice elektronske in elektroindustrije na Gospodarski zbornici Slovenije se namreč v Evropi nabirajo količine OEEO, saj nam je Kitajska pred kratkim zaprla vrata za uvoz teh odpadkov. Evropa bo morala hitro reagirati na ta problem in izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša krožna ekonomija. Elektronska oprema in komponente so v krožni ekonomiji prisotne v treh zankah. Produktna zanka poteka znotraj podjetja, kot so popravila. Recikliranje, kjer gre za to, da se uporabi tisto, kar se da uporabiti, in kot tretja zanka je odpadni tok, ki vključuje tiste stvari, ki se ne dajo reciklirati. Podjetja veliko razmišljajo o dizajnu izdelkov, vendar z določeno mero previdnosti, saj so lahko ukrepi nekoliko tvegani z vidika odziva uporabnikov. Gre predvsem za to, da bi se izdelki pri potrošniku zadržali dlje časa. Nekateri proizvajalci uvajajo model notranje zanke za svoje izdelke in komponente. Gre za povratno zbiranje. Z naraščajočo vlogo računalništva v oblaku so uporabniki bolj odprti za oddajanje svojih naprav ali za uporabo rabljenih izdelkov, če je le zagotovljen dostop do njihovih podatkov.

Prihaja tudi do industrializacije procesa obnove, kjer lahko ima ponovna uporaba izdelka večjo vrednost kot njegova reciklaža. Ponovno uporabljen iPhone npr. ohranja okoli 48 % svoje prvotne vrednosti, medtem ko je njegova vrednost pri recikliranju le 0,24 %. Obnovljeni izdelki morajo iti skozi strog postopek, ki vključuje testiranje, nadomeščanje okvarjenih modulov ali delov, čiščenje in ponovno pakiranje. Vodilna podjetja v svetu to že dobro izvajajo. Zelo obetaven model je tudi prodaja gospodinjskih aparatov kot storitve, kar za profesionalne stranke že obstaja, na nivoju končnih uporabnikov pa je le nekaj start-up podjetij, ki to zagotavljajo. V prihodnosti naj bi se zlato, ki je sedaj prisotno v električnih in elektronskih napravah, zamenjalo z drugim materialom, ob čemer se postavlja vprašanje, koliko bo OEEO še zanimiva za tiste, ki jo reciklirajo.

Plastika žrtev lastnega uspeha

dr. Andrej Kržan
dr. Andrej Kržan

Pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu ima plastika, ki je, po besedah dr. Andreja Kržana s Kemijskega inštituta, žrtev lastnega uspeha. Gre za edini material, ki smo ga naredili ljudje, v javnosti pa ima zelo negativno podobo. Kljub temu bo uporaba plastike rastla tudi v prihodnje. Kot je povedal dr. Kržan, je problem plastike predvsem v tem, da ima kratko uporabno dobo. Okoli 40 % plastike se uporabi za embalažo, ki jo zelo hitro odvržemo, večina plastike pa je iz neobnovljivih virov. Problem so tudi kompoziti, kjer recikliranje ni rešeno in se tudi ne rešuje. Trendi na področju plastike so nakazani v naslednjih dokumentih:

-  Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu (16. 1. 2018): redizajnirati produkte tako, da bodo primerni za recikliranje; povečati povpraševanje po reciklirani plastiki; boljše ločeno zbiranje in sortiranje.

-  Sporočilo o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (16. 1. 2018): uporaba sekundarnih surovin brez dodatnih omejitev; nadomestiti snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost; odpadki lahko vsebujejo snovi, ki v novih proizvodih niso več dovoljeni; pravila EU o prenehanju statusa odpadka niso harmonizirana med državami članicami; pravila za odločanje o tem, kateri odpadki in kemikalije so nevarni, niso docela usklajena, kar vpliva na uporabo sekundarnih surovin.

-  Predlog Direktive za zmanjšanje učinka določenih plastičnih izdelkov na okolje (28. 5. 2018) »omejevanje uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo«: pomemben je dizajn, označevanje, ozaveščanje, razširjena odgovornost proizvajalca.

Neizkoriščen digestat

Jaša Žižek Fuis
Jaša Žižek Fuis

Ena od možnosti uporabe odpadka kot surovine je uporaba digestata, ki nastane kot stranski proizvod anaerobne predelave odpadkov kot gnojila. Gre za organsko gnojilo, ki je po besedah Jaše Žižek Fuisa iz podjetja Petrol, enako ali celo boljše kot običajno gnojilo. Lahko gre za uporabo digestata, ki je proizvod, ali digestata, ki ni proizvod. Kljub prednostim, ki jih ima uporaba digestata, se proizvajalci pri uporabi digestata srečujejo z več problemi. Pogoji vzorčenja tal so strogi, malo je laboratorijev za analizo tal, gre za visok začetni strošek za uporabnika digestata, veliko je administracije, prisotni so pritiski okolice na uporabnika digestata, povečan je nadzor s strani inšpekcije, prisotne so neprijetne vonjave in ne nazadnje napačne informacije in predstave v javnosti. Žižek Fuis se je zavzel med drugim za poenotenje metodologije vzorčenja in analitike z ostalimi organskimi gnojili, boljše informiranje, sodelovanje in povezovanje s kmetijskimi gospodarstvi ter ozaveščanje splošne javnosti.

Odpadki kot strateška surovina

dr. Ana Mladenovič (Foto: Boštjan Čadej)
dr. Ana Mladenovič (Foto: Boštjan Čadej)

V letu 2017 je EU izdala 3. izdajo seznama kritičnih surovin, na katerem je 27 surovin. Evropa se srečuje s pomanjkanjem naravnih virov in kot pravi dr. Ana Mladenovič iz Zavoda za gradbeništvo, bi morala Evropa odvisnost od surovin spremeniti v svojo strateško moč. Pomemben vir surovin so odpadki. Letno v EU na prebivalca nastane približno 4 tone odpadkov. Ti odpadki so potencial za uporabo v gradbeništvu, s čimer se zagotovi tudi masna uravnoteženost – velik vir odpadkov in velika potreba po materialih. Zahteva pa je, da imajo ti materiali enake lastnosti, trajnost, funkcionalnost kot konvencionalni materiali. Pri proizvodnji materialov so pomembni njegove lastnosti, uporabnost in okoljski odtis ter seveda trg, ki bo te materiale uporabljal.

Topli asfalt okoljsko sprejemljivejši

mag. Slovenko Henigman
mag. Slovenko Henigman

Premalo izkoriščen sekundarni material je tudi recikliran asfaltni granulat. Njegovo uporabo bi lahko v večji meri uporabljali in spodbujali v okviru zelenega javnega naročanja. Vendar, kot poudarja mag. Slovenko Henigman iz Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici Slovenije, bi to morali zahtevati naročniki. Če se odločitev prepusti izvajalcu, se bo ta odločal samo na osnovi cene. Uredba o zelenem javnem naročanju je ustvarila pogoje in zavezo naročnikom, da pri gradnji cest razmišljajo o novih tehnologijah, kot so ponovno uporaba asfaltnih zmesi, uporaba toplih asfaltov, manj hrupnih asfaltov idr.

Po podatkih ARSO iz prejetih letnih poročil o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih na leto nastane okoli 100.000 ton odpadnih bitumenskih zmesi, samo 10 % pa se jih ponovno uporabi v asfaltu. Proizvodnja vročih asfaltnih zmesi je bila v letu 2017 spodbudna, znašala je približno 1,8 milijona ton. Okoljsko sprejemljivejši od vročega je topli asfalt. Primernejši je za zdravje, energetsko je bolj učinkovit in se hitreje posuši. Pri toplih asfaltih je namreč temperatura približno 30 °C nižja kot pri klasičnih asfaltih. Delež emisij pri že 10 °C nižji temperaturi se razpolovi. Kot je dejal Henigman, predstavlja topli asfalt perspektivo v razvoju asfalterstva, vendar je nekoliko dražji od vročega asfalta, zato smo v Sloveniji pri njegovi uporabi še vedno samo na poskusni ravni. Sicer pa se je v Sloveniji po letu 2010 začelo uveljavljati recikliranje na licu mesta »in situ«, kot penjeni bitumen ali cement. V letu 2017 se je na ta način recikliralo nekaj več kot 111.000 ton, kar je po besedah Henigmana dobro.

Kazalniki krožnega gospodarstva

mag. Mojca Žitnik
mag. Mojca Žitnik

Za učinkovite korake na poti h krožnemu gospodarstvu je pomembno tudi ustrezno spremljanje določenih kazalnikov, ki kažejo na to, ali gremo v pravo smer, kako daleč smo od doseganja ciljev, kje so potrebne izboljšave. Kot je povedala mag. Mojca Žitnik iz Statističnega urada Republike Slovenije, je Evropska komisija decembra 2015 objavila Akcijski plan za krožno gospodarstvo, januarja 2018 pa je pripravila okvir za spremljanje napredka. Okvir je sestavljen iz 10 kazalnikov, razdeljenih v 4 vsebinske sklope:

1. Proizvodnja in poraba (4 kazalniki): samozadostnost na področju surovin; zelena javna naročila; nastajanje odpadkov; živilski odpadki (odpadna hrana).

2. Ravnanje z odpadki (2 kazalnika): stopnja recikliranja - vsi odpadki; reciklaža/predelava posameznih vrst odpadkov.

3. Sekundarne surovine (2 kazalnika): prispevek recikliranih materialov k potrebam po surovinah; trgovanje s surovinami, ki jih je mogoče reciklirati.

4. Konkurenčnost in inovacije (2 kazalnika): zasebne naložbe, delovna mesta in bruto dodana vrednost; patenti, ki se nanašajo na reciklirane in sekundarne surovine (kot dodatek k inovacijam).

Večina kazalcev za Slovenijo po besedah mag. Mojce Žitnik kaže na to, da smo na pravi poti, je pa še precej možnosti za izboljšave: »Potrebno bo zmanjšati nastajanje odpadkov, povečati reciklažo, spodbujati uporabo sekundarnih surovin, povečevati investicije in razvijati patente, ki se nanašajo na reciklirane in sekundarne surovine«.

Preverjanje projektov krožnega gospodarstva

dr. Zorka Novak Pintarič
dr. Zorka Novak Pintarič

Da se projekti krožnega gospodarstva razlikujejo od klasičnih projektov, je poudarila dr. Zorka Novak Pintarič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in predsednica Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo. Tehnologije pri projektih krožnega gospodarstva so namreč malo raziskane, raziskave in razvoj so zahtevni, investicije so praviloma visoke, koristi pa praviloma niso visoko dobičkonosne. Klasični ekonomski kazalci so neugodni in načeloma gre za dolgoročne projekte z nizko dodano vrednostjo. Zato je pri odločanju o projektih krožnega gospodarstva potrebno upoštevati določeno metodologijo, ki zajema pregled vseh tokov v sistemu in zunaj njega, potrebno je iskanje alternativ (nove tehnologije in produkti), pridobivanje podatkov, ekonomske analize, analize vplivov na okolje, socialnih vplivov in večkriterijsko odločanje (izbira na podlagi določenih enačb, npr. večkriterijsko optimiranje Pareto).