Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Naravna svetloba je zdravilo in poživilo, pomaga tudi pri matematiki - EOL 129/130

Najnovejše ugotovitve o dnevni svetlobi | Tanja Pangerl |
 
Se človeštvo spreminja v bitja zaprtih prostorov? Ali so zrakotesne, skoraj hermetično zaprte hiše, v katerih odpiranje oken ni zaželeno, res prava smer za prihodnje rodove!? Zdravstveno stanje ljudi kaže, da ne, saj je po podatkih zdravstvene organizacije z genetiko pogojenih le 40 odstotkov bolezni, kar 60 odstotkov pa jih izhaja iz človekovega okolja. Ni treba biti zdravnik, da bi opazili povečanje števila alergij, dihalnih težav, nemirnost pri otrocih, v stanovanjih so težave z vlago vedno pogostejše … Najnovejše raziskave kažejo, da imamo zdravilo pred nosom, a smo ga dolgo podcenjevali. Rešitev je naravna dnevna svetloba.
 

dnevna svetlobaDeborah Burnett, uveljavljena ameriška strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, je pred kratkim gostovala na prvi konferenci o dnevni svetlobi v Sloveniji in opisala pomen naravne svetlobe zelo slikovito: »Dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, npr. kava, alkohol, celo marihuana … Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!« Pravi, da je arhitektura več kot samo zgradba. V prvi vrsti gre za ljudi, ki živijo, delajo v zgradbi.

Tudi Domen Pogorevc iz Veluxa je izpostavil, da je svetloba primarni vir osvetljevanja v arhitekturi že tisočletja: »Električna razsvetljava je primat prevzela v zadnjem stoletju, dveh. Svetloba je neločljiv element arhitekture, odkar je bila zgrajena prva stavba. Zato je potrebno dati naravni svetlobi večjo veljavo.« Kot pravi Martin Vraa Nielsen iz danskega arhitekturnega biroja Henning Larsen, imajo arhitekti odgovornost in hkrati priložnost, da pri stavbah ustvarjajo dodano vrednost. Pri tem jim lahko pomaga tudi virtualna resničnost, ki omogoča boljše poznavanje prostorov, ki jih ustvarjajo. Je tudi dobro orodje za komunikacijo s strankami, ki lahko povedo, ali gre za prostor, ki si ga želijo, hkrati pa arhitektom omogoča realističen prikaz tega, kako bo dnevna svetloba v prostoru dejansko zaznana. V prihodnje naj bi pri načrtovanju stavb bolj poudarili povezavo notranjega prostora z zunanjim okoljem.

Dnevna svetloba je dinamična

Za razliko od umetne svetlobe se naravna dnevna svetloba nenehno spreminja. Ne samo, da se od sončnega vzhoda do zahoda spreminja njena jakost, ampak jo ob različnih urah dneva sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Dnevno svetlobo namreč tvorijo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega valovanja. Razmerja med UV žarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se med dnevom spreminjajo. Presenetljivo je, da na človeka enako pomembno vplivajo tudi tiste valovne dolžine, ki jih oko ne zazna. Naše telo jih namreč občuti tudi skozi kožo in skozi zaprte veke.

Investitorji in načrtovalci stavb bi morali prenehati razmišljati o sončni svetlobi kot o nečem, kar je le vizualno. V resnici gre za veliko več kot to – dnevna svetloba je vir življenjske moči.

-----------------------------

Raziskava, ki so jo opravili na 30.000 učencih, je pokazala, da so učenci, ki so bivali v učilnicah s fasadnimi in strešnimi okni in ki so bili deležni tako zenitalne dnevne svetlobe od zgoraj kot tudi dnevne svetlobe od strani, dosegali za kar 20 odstotkov boljše rezultate pri testih iz matematike in za kar 26 odstotkov boljše rezultate pri branju.

-----------------------------

Dnevna svetloba in zakonodaja

Pomen dnevne svetlobe v prostoru ni dovolj poudarjen niti v zakonodaji. Zakonodaja je vedno posledica razvijajoče se metodologije. Kot pravi dr. Katja Malovrh Rebec z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, je metodologija, kako določimo naš povprečni dnevni vid, stara že skoraj 100 let in slabo zajema dejansko zaznavanje človeka. Meni, da bi morala metodologija zajeti vir svetlobe, okolico in opazovalca. Z vidika opazovalca se namreč s staranjem prepustnost očesne leče spreminja, s čimer se spreminjajo tudi potrebe po sestavi svetlobe, ki jo v določenem obdobju potrebuje človek. Samo slikovni učinki niso celotna informacija, ki jo prejme naše oko. Poznamo tudi fotoreceptorje, ki vplivajo na to, kako človek prejeto informacijo procesira v telesu. Pri vplivu okolice se pogosto spregleda, kako se bo spremenila odbita svetloba. Pomemben je tudi vir svetlobe, pri čemer je dnevna svetloba nekaj posebnega in je ne znamo posnemati oziroma bi to bilo zelo drago. Zato je po besedah dr. Malovrh Rebec najbolj optimalna rešitev, kadar je to možno, v prostor pripeljati dnevno svetlobo. Z okni lahko zaustavimo tudi prepuščanje UV žarkov v prostor in hkrati v prostor pripeljemo vidni del zunanjega okolja.

Ob vpeljavi dnevne svetlobe v prostor se zmanjša potreba po uporabi električne energije. Omogočen je pogled v zunanji prostor, razsvetljava je biološko aktivna, se spreminja. Problem pri tem je lahko bleščanje, zaradi dinamike svetlobe pa je težko napovedati količino svetlobe v prostoru ob določenem času. Vendar, zakaj je kljub temu dnevna svetloba podcenjena? Kot pravi dr. Matej Kobav z Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, zaradi cene, ki jo plačamo za umetno razsvetljavo. Hkrati pojasnjuje, da slovenska zakonodaja o dnevni svetlobi v prostoru ne govori veliko. Osredotoča se predvsem na svetlobo na delovnih mestih, kjer naj bi, kolikor se da, zagotovili naravno svetlobo oziroma da mora biti okenskih površin oziroma odprtin v fasadi za osmino površine tal. V primeru mešane razsvetljave mora biti umetna usklajena z naravno svetlobo po barvi in smeri vpada.

Novi standard o dnevni svetlobi

Novi standard o dnevni svetlobi je sestavljen iz obveznega in informativnega dela. V obveznem delu so navedeni štirje kriteriji, po katerih se ocenjuje dnevno svetlobo v notranjem prostoru. To so količina dnevne svetlobe, ki prihaja v prostor, pogled navzven, direktno sončno sevanje in zaščita pred bleščanjem. Pri vsakem od kriterijev lahko gre za minimalno, srednje ali maksimalno doseganje kriterijev. Stavba izpolnjuje standard, če je pri vsakem od teh kriterijev izpolnjen vsaj minimalni pogoj. Dr. Kobav pri tem izpostavlja, da kriteriji med seboj niso enako pomembni in da so si v določenem primeru lahko tudi kontradiktorni. Zato je potrebno pogledati, katerega od kriterijev se bolj upošteva glede na zahteve v prostoru. V prihodnje bi bile po njegovem mnenju dobrodošle nalepke, podobno kot so na področju energijske varčnosti, ki podajajo informacijo o tem, kako je prostor osvetljen z dnevno svetlobo. Pri gradnji stavb namreč ni pomembna samo energijska učinkovitost, ampak sta v zadnjem času v ospredju predvsem človek in njegovo počutje. Dr. Živa Kristl iz Evropske pravne fakultete na Nova univerzi svetuje: »Naloga je, ne narediti samo dovolj velikega okna, ampak poskrbeti tudi za kvaliteto dnevne svetlobe v prostoru – za preprečevanje bleščanja in za uravnavanje distribucije svetlobe, ki bo po celotni notranji površini približno enake vrednosti.«

Zdrave stavbe za udobje bivanja

Kljub temu, da je energijska učinkovitost nujen del načrtovanja stavb, pa je, kot je na konferenci o dnevni svetlobi izpostavila dr. Mateja Dovjak z Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prioriteta pri gradnji bivalnega in delovnega prostora doseganje zdravih razmer za bivanje in delo ter celovitega udobja. K temu spadajo toplotno in svetlobno udobje, kakovost zraka, zvočno udobje, prostorska akustika, ergonomija in univerzalno načrtovanje. Vendar se stavbe danes načrtujejo predvsem z vidika energijske učinkovitosti. Trend je, da se doseže maksimalno znižanje energije za delovanje stavb in sistemov, pogosto pa se na račun tega poslabšajo notranje razmere v stavbi. Po navedbi Evropske komisije je kar 75 % stavbnega fonda v Evropi energijsko neučinkovitega in potrebuje energetsko prenovo. Na leto se v državah članicah prenovi od 0,4 do 1,2 % stavbnega fonda. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb EPBD (Energy Performance of Buildings Directive) iz leta 2010 vse države članice zavezuje k temu, da morajo biti do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič energijske. Vse nove stavbe, ki jih upravljajo javni organi, pa morajo biti skoraj nič energijske že do konca letošnjega leta. Zato je pristop pri načrtovanju in gradnji po besedah dr. Dovjakove zelo enostranski, kar se pogosto odrazi v težavah s prekomerno vlago in plesnijo. Med 18 do 50 % stavb po svetu naj bi imelo težave s prekomerno vlažnostjo. V Sloveniji je takšnih stavb okoli 30 %. Povprečje evropskih držav je 15 %. Vlažne stavbe povečajo tveganje za pojav astme in težav z dihali za 30 do 50 %.

Pri načrtovanju se ne sme pozabiti niti na materiale, ki se vgrajujejo. Ti morajo biti zdravju in okolju prijazni. V Sloveniji nad vgrajenimi materiali ni nadzora in zato se še vedno vgrajujejo materiali, ki so zdravju škodljivi. Svetovna zdravstvena organizacija WHO navaja, da se pri približno 30 % vseh stavb po svetu pojavi sindrom bolnih stavb. Gre za skupek simptomov, ki se pri človeku pojavijo zaradi bivanja ali delovanja v nezdravi stavbi. Zapostavljeno je tudi prezračevanje, kjer se v Sloveniji pogosto upošteva t. i. fiziološki minimum. »Izhodišče pri načrtovanju bi morala biti zdrava, udobna stavba z minimalno možno rabo energije, brez negativnih vplivov na okolje,« pravi dr. Mateja Dovjak. 

-----------------------------

Statistika kaže, da ljudje v razvitem svetu preživimo v zaprtih prostorih celo do 90 odstotkov časa, pri čemer se izkaže, da je lahko zrak v notranjosti stavb tudi do 5-krat bolj onesnažen kot zunaj. Ultimativne zahteve po energijski varčnosti, okrog katerih se v zadnjem času vse vrti, pa žal ne upoštevajo počutja ljudi v takih prostorih.

-----------------------------