Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ovir za EMAS je zdaj preveč, novi ukrepi naj bi jih odpravili - EOL 128

EMAS v prenovi | Jože Volfand |
 
Zakaj se EMAS, sistem za okoljsko ravnanje in presojo, uvajali naj bi ga v podjetjih in drugod, zelo počasi »prijemlje« v Sloveniji, a podobno je marsikje v drugih članicah EU. Dr. Klavdija Rižnar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj sodeluje v evropskem projektu LIFE B.R.A.V.E.R. (LIFE15 ENV/IT/000509), ki naj bi odpravil ovire pri registraciji EMAS, in napoveduje spremembe. Kajti administrativnih, ekonomskih in drugih ovir je preveč. Tisti, ki se odločajo za EMAS, pa na trgu skorajda ne pridobijo nobenih prednosti. Nadgradnja sheme EMAS naj bi to spremenila. Slovenija je vključena v projekt, v katerem sodeluje več evropskih držav. Dr. Klavdija Rižnar pojasnjuje, da prve predloge ukrepov že testirajo na terenu. Je optimist, saj naj bi prihodnje leto že sprejeli spremembe na zakonodajni ravni.
 
dr. Klavdija Riznar
dr. Klavdija Riznar

Do evropskega projekta, ki naj bi olajšal podjetjem registracijo v shemo EMAS in odpravil administrativna in ekonomska bremena, ki so doslej zavirala odločanje podjetij za EMAS, je prišlo zaradi tega, ker se EMAS prepočasi uveljavlja. Kaj je pokazala analiza stanja, kaj najbolj ovira podjetja za registracijo v EMAS, kje so se že odločili za oprostitve in olajšave in kje po EU so zgledni primeri?

Uredba EMAS (1221/2009) daje pravno podlago za zmanjšanje administrativnih bremen v zakonodaji. Želi olajšati registracijo organizacijam v sistem EMAS. Analiza obstoječih spodbud na ravni zakonskih oprostitev in olajšav je zajela 12 držav članic EU: Italijo, Španijo, Češko, Ciper, Dansko, Portugalsko, Poljsko, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Grčijo in Slovenijo. Identificiranih je bilo 318 ukrepov v korist EMAS. Največje število olajšav je v Nemčiji (163), kjer zvezna vlada spodbuja EMAS od leta 1996, tudi z ukrepi za poenostavitve in spodbude. Italija je na drugem mestu s 57 ukrepi, Španija kot tretje uvrščena jih ima skupno 39, od tega jih je 30 v regijah Andaluzije, Baskije, Madrida in Katalonije. V Sloveniji daje ZVO-1 zakonsko podlago za spodbujanje EMAS na ravni olajšav in spodbud, ki se nanašajo na zmanjšanje pogostosti in obsega izvajanja monitoringa ter poročanja.

Za kakšne spodbude gre?

Rezultati analize so pokazali, da so ekonomske in davčne olajšave najpogostejša oblika spodbud. Zmanjšanje zahtev za poročanje in monitoringe je na drugem mestu. Sledita ukrepa neposredne finančne podpore za sprejem EMAS in zmanjšanje inšpekcijskih pregledov. Potrebno je izpostaviti kategorijo zelenih javnih naročil. Ta ukrep se uvršča nekoliko nizko v korist organizacijam EMAS, kar še vedno potrjuje težavno stopnjo vključevanja tega instrumenta na ravni držav članic EU.

V Sloveniji je najbrž podobno.

V Sloveniji se EMAS sistem uveljavlja počasi in v omejenem obsegu. V register je trenutno vpisanih 11 organizacij, to so Gorenje, Lek, Cinkarna Celje, Luka Koper, A1, Medium, Ljubljanske mlekarne, Kemis, SPG-SOL, Plin in MOL – oddelek za varstvo okolja. Razlogi za nizko stopnjo vključenosti so slaba informiranost o sistemu EMAS na promocijski ravni, pomanjkanje lastnih kadrov, visoki stroški vzpostavitve in vzdrževanja sistema EMAS, za katere ni subvencij. Nekateri ne prepoznavajo dodane vrednosti oziroma ni zahtev s strani trga. Država nudi premalo spodbud v korist EMAS.

Zakaj so velike razlike pri registraciji EMAS v posameznih državah EU?

Na ravni EU je v register EMAS vpisanih preko 3.600 organizacij z več kot 11.300 lokacijami, največ s področja ravnanja z odpadki, energetike in javne uprave. Največje število EMAS organizacij, podatki so za leto 2017, je v Nemčiji (1.171), Italiji (909), Španiji (861) in Avstriji (291). Tam imajo tudi največ vzpostavljenih ukrepov olajšav, oprostitev in spodbud na osnovi zakonodajnih, ekonomskih in finančnih instrumentov. Pristojni organi EMAS v teh državah nudijo institucionalno podporo za informiranje in promocijo. Večina sredstev je zagotovljenih v namenskem proračunu EMAS. V mnogih državah so pristojni organi našli sinergije s promocijo znaka EU za okolje, ISO 14001 idr. Organizirajo sektorske kampanje, konference EMAS, podelitev nagrad EMAS in z mreženjem krepijo skupnost EMAS. V okviru trenutne organizacije Ministrstva za okolje in ARSO kot pristojnega organa gre za področje, ki je v velikem kadrovskem deficitu že od začetka zakonske vpeljave EMAS. Na tem področju so nujne spremembe.

Zato vaš projekt. Pripraviti želite predloge, ki bodo pomagali, da se predvsem racionalizira in poenostavi pravna ureditev EU glede registracije EMAS. Katere spremembe so najnujnejše? Zakaj je v projektu ločena opredelitev rabe zakonskih določb v petih državah, torej na nacionalni ravni, posebej pa na regionalni ravni? Zakaj so izbrane Slovenija, Italija, Španija, Češka in Ciper?

Na ravni trenutne pravne ureditve EU je bilo prepoznanih 64 potencialnih ukrepov za »boljšo« zakonodajo na področju politike zraka (17) in industrijskih emisij (14), sledijo odpadki in krožno gospodarstvo (8), vode (5), kemikalije (5), nefinančno poročanje (5) idr. V primeru Direktive o javnem naročanju niso bile ugotovljene ustrezne možnosti za krepitev vloge sistema EMAS. Zato ugotavljamo večjo priložnost za valorizacijo sistema EMAS pri javnih naročilih na ravni držav članic in ne na ravni EU, kjer so že bila izvedena usklajevalna prizadevanja. Izvajanje projekta se je omejilo na območje petih držav, kjer sta Italija in Španija, s svojimi regijami, zgledna primera. Od tam se lahko dobre prakse in izkušnje prenesejo v Slovenijo, Češko in Ciper za razvoj in implementacijo spodbud za krepitev sheme EMAS. Le s povečanjem števila organizacij, ki sodelujejo v sistemu EMAS, lahko dosežemo večji splošni vpliv okoljskih izboljšav.

Kaj manjka uveljavljanju sheme EMAS v Sloveniji? Ali so podjetja bolj nezadovoljna zaradi zahtev pri poročanju (monitoringi) in zaradi pogostosti energetskih pregledov ali bolj zaradi finančnih obveznosti? Kolikšne stroške mora pokriti podjetje, če se želi registrirati v shemo EMAS?

Slovenska podjetja, registrirana v sistemu EMAS, so si postavila okoljske cilje na področjih racionalne rabe energentov ter zmanjševanju količin odpadkov. Hkrati so si postavili cilje, ko gre za vplive na okolico, npr. zmanjševanje ravni hrupa, imisij prahu, zmanjševanje ogljikovega odtisa idr. Tudi cilje na področju izobraževanja in ozaveščanja zainteresiranih strank, organiziranje dogodkov po trajnostnih načelih ipd. Prednost uvedbe sistema EMAS ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji ter s tem v zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, ampak tudi v znižanju stroškov poslovanja. Vendar pa na področju racionalne rabe energentov dolgoročno ni pričakovati nenehnega zmanjševanja stroškov.

Organizacije EMAS v Sloveniji so nezadovoljne s hitrostjo postopkov pridobivanja dovoljenj in obsegom administrativnih postopkov. Prav tako z raznolikimi oblikami poročanja, nezadostnimi finančnimi spodbudami in davčnimi olajšavami. Nezadovoljni so z zelenimi javnimi naročili. Posebej bi si želeli več tehnične podpore in informiranja s strani pristojnega organa EMAS.

Problem so tudi stroški.

Da. Znatni stroški nastanejo v prvem letu registracije, medtem ko so v naslednjih letih nižji za približno polovico. Največje znižanje nastane pri stroških zunanjega svetovanja. V povprečju stroški variirajo od 10.000 EUR za mikro-organizacije do 50.000 EUR za velike organizacije.

Za tak vložek podjetje pričakuje določeno konkurenčno prednost na trgu. Jo dobi? Podjetja so tudi kritična, ker pri zelenih javnih naročilih EMAS ne daje prednosti. Se bo to spremenilo?

Sistem EMAS je uporaben v vseh sektorjih in odprt za vse vrste organizacij v javnem in zasebnem sektorju. Z uvedbo različice EMAS III lahko države članice v sistem EMAS registrirajo tudi organizacije zunaj EU (EMAS Global). Zaradi večje verodostojnosti, transparentnosti in učinkovitosti se EMAS uporablja kot tržni ali prodajni instrument. Izkazuje več poslovnih priložnosti na trgih, kjer imajo okolju prijazni proizvodni postopki velik pomen. Zahteve globalnega trga in čedalje več kupcev sprašuje po tovrstnem okoljskem sistemu. V okviru nove Uredbe o zelenem javnem naročanju so pripravljeni primeri okoljskih zahtev in meril, kjer je sistem EMAS prepoznan pri 7 predmetih, vendar se prednostno ne obravnava v primerjavi z drugimi okoljskimi standardi. Zato v okviru projekta predlagamo vključitev ukrepa v merila tako, da naročnik lahko dodeli dodatne točke za EMAS.

Načrtujete tudi testiranje predvidenih ukrepov na terenu. Kaj boste testirali in pri kom, predvsem v podjetjih?

Zaradi večjega vključevanja podjetij in tudi javnih institucij, ki predstavljajo zgledno vlogo tako državljanom kot zasebnemu sektorju, smo razvili osem skupin ukrepov v sodelovanju s posvetovalnim odborom LIFE BRAVER. Sestavljajo ga predstavniki resornih ministrstev MOP, MJU, MG, MGRT, organizacije EMAS, gospodarsko združenje, NVO, preveritelj EMAS in slovenski akreditacijski organ. Gre za ukrepe poenostavitve postopkov pri pridobivanju dovoljenj, za zmanjšanje zahtev za poročanje na osnovi monitoringa, zmanjšanje pogostosti energetskih pregledov, znižanje finančnih garancij, znižanje pristojbin, za prednostne kriterije pri zelenih javnih naročilih, finančne spodbude in za registracijo EMAS Global. Testiranje izbranih ukrepov na terenu bo ocenilo njihovo regulativno, administrativno in tehnično izvedljivost, organizacijski vpliv in stroškovno učinkovitost tako za organizacije kot za institucije. Testiranje bo potekalo v daljšem časovnem obdobju, 8 mesecev, v katerega bodo vključeni pristojni organi, podjetja in drugi deležniki EMAS.

Kdaj načrtujete sprejem predvidenih novih ukrepov na zakonodajni ravni? Kdaj v EU, kdaj na nacionalni ravni?

Pripravilo se bo 70 predlogov olajšav in spodbud na ravni celotnega projekta. Od tega se jih bo najmanj 25 testiralo, da bi ugotovili najbolj obetavne, ki bi jih sprejeli pristojni organi v sodelujočih regijah in državah. Nato se bo pripravil predlog za spremembo zakonodaje in konec leta 2019 je pričakovati sprejem vsaj 16 ukrepov oprostitve uporabe zakonskih določb: Italija (3), Španija (4), Češka (3), Ciper (3) in Slovenija (3). V Sloveniji je nujno potrebno dvigniti nivo (pre)poznavanja koristi sistema EMAS, če hočemo postati prostor krožnega gospodarstva.