Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Velenje pripravlja naložbo v vodikove tehnologije in brezemisijski mestni promet - EOL 128

Učinkovita raba energije |
 
Ali bodo vodikove tehnologije kmalu omogočile brezemisijski mestni promet in tako izboljšale zrak, ki zdaj v Sloveniji ogroža več regionalnih središč? Morda bo dal odgovor velenjski načrt, kjer razvijajo nov projekt, s katerim se odločajo za proizvodnjo vodika, odjem in čistejši javni prevoz. Tako napoveduje projekt Boštjan Krajnc, dipl. inž. stroj., direktor Zavoda KSSENA, Zavoda energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Vendar je velenjska zamisel le eden izmed projektov v tranziciji energetskega sistema, ki je hitrejša kot praksa. KSSENA z izrazito usmerjenostjo v lokalne skupnosti treh regij načrtno spodbuja spremembe, zlasti ko gre za učinkovito rabo energije in obnovljive vire. A to je le del njihovega posla – finančno stabilnost jim zagotavljajo storitve na trgu, odgovarja direktor.
 
Boštjan Krajnc
Boštjan Krajnc

Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so med glavnimi stebri trajnostnega razvoja. Vaš zavod strokovno podpira občine v Šaleški, Savinjski in Koroški regiji za večjo energetsko učinkovitost. Na katerih področjih ali sektorjih so lokalne skupnosti najuspešnejše, kje so največje ovire?

Doslej so se lokalne skupnosti bolj usmerjale v energetsko obnovo javnih stavb. Seveda so obnove povezane z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in z uvajanjem obnovljivih virov energije (OVE). Glede na to, da so celovite energetske obnove stavb povezane z visokimi stroški, so bili v preteklih desetih letih dobrodošli različni razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev. V začetku so omogočali večinsko sofinanciranje, a se je potem delež zmanjševal. V finančni perspektivi 2014-2020 je stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi na nivoju do 40% upravičenih stroškov investicije. Zaradi tega se lokalne skupnosti odločajo za sodobne mehanizme kombiniranih načinov financiranja investicij. Mislim na energetsko pogodbeništvo. To pomeni, da se investicije v energetsko obnovo stavb povrnejo z zajamčenimi prihranki energije. Tako obnova stavbe za lokalno skupnost ne predstavlja dodatnega proračunskega bremena. Po naših izkušnjah so pri črpanju nepovratnih sredstev občine relativno uspešne. Naš Zavod KSSENA je več občinam nudil strokovno pomoč pri pripravi razpisne, tehnične in investicijske dokumentacije.

In druga področja?

Je podobno. Namreč občine, kjer deluje Zavod KSSENA, se v večji meri ogrevajo s pomočjo daljinskih sistemov, ki jih tudi nenehno posodabljajo. Hočejo zmanjšati energetske izgube. Uspešno črpajo tudi nepovratna sredstva, ki jih omogoča EkoSklad. Na ta način so občine v preteklih letih postavile polnilnice za električna vozila, kar je pot k aktivnejši uporabi alternativnih pogonov v prometu. A ne le to. Obiskovalcem se s tem omogoča brezskrbna mobilnost, na primer pri poslovnih obiskih, ko gre za turistične postanke in podobno. Ne smem pozabiti na sisteme javne razsvetljave, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost in omejujejo svetlobno onesnaževanje v občinah.

Lokalne skupnosti so temelj v vašem poslovanju, a zelo ste vključeni v mednarodne projekte. Na primer Energy@School, v katerem sodeluje Mestna občina Celje. Kako lahko v šolah prihranijo energijo, s katerimi ukrepi in katera pot je prava, da bomo dobili energetsko pametne šole? Kakšne so razlike pri energetski učinkovitosti med šolami v državah, ki sodelujejo v projektu Energy School?

Projekt ENERGY@SCHOOL stremi k povečanje zmogljivosti javnega sektorja z vzpostavitvijo t.i. energetsko pametnih šol. Prvi korak za doseganje tega cilja je zagotovo namestitev pametnih merilcev za spremljanje rabe energije. Ta del smo končali. To je prva polovica projekta, in sicer na sedmih osnovnih šolah v Mestni občini Celje. Z namestitvijo pametnih merilcev ter razvitimi aplikacijami za spremljanje rabe energije želimo učitelje in učence, imenovani so bili za starejše in mlajše energetske skrbnike, vzpodbuditi k samostojnemu spremljanju rabe energije na šoli. Tako bodo znali sami prepoznati priložnosti, kaj storiti, da bodo dosegli prihranke energije in zmanjšali stroške. Glede energetske učinkovitosti šol v državah, ki sodelujejo v projektu, lahko rečem, da se vsi dobro zavedajo pomembnosti širjenja energetske učinkovitosti v javnem sektorju. Povsod lahko pokažejo več primerov dobre prakse na šolah.

Kaj lahko v praksi spremenijo starejši in mlajši energetski skrbniki? Kje vidite možnost za njihovo vlogo in vpliv?

Namen projekta je sistematično izobraževanje in usposabljanje učiteljev, učencev in šolskega osebja, da bodo po zaključku projekta znali prepoznati, kako in kje se energija porablja. Osredotočeni smo na oblikovanje energetsko učinkovite šolske kulture. Vsak učitelj in učenec lahko s spremembo svojih vsakdanjih navad prispeva k zmanjšanju rabe energije ter stroškov. Na vsaki izmed sodelujočih šol imamo tako skupino starejših energetskih skrbnikov, ki podpirajo in vodijo skupine mlajših energetskih skrbnikov. Njihova naloga je, da širijo znanje o učinkoviti rabi energije, da opozarjajo in spodbujajo svoje vrstnike k drugačnemu ravnanju. Ne le v šolah, tudi zunaj nje.

Kot partner sodelujete tudi v projektu Ecolnn Danube. Programsko in s cilji lahko odgovori na zelo vroča vprašanja, ki so del tranzicije elektroenergetskega omrežja. Gre za eko tehnologije za OVE in URE, za eko inovacije. Kaj ugotavljate na strokovnih srečanjih, katere inovativne tehnologije potrebuje energetski sistem, da bi postal bolj zelen in da bo lahko sprejel razpršene vire?

Energetski sistem se bo v naslednjih desetletjih docela spremenil. Nikoli v zgodovini človeštva se spremembe na področju razvoja niso dogajale tako pospešeno in zgoščeno. Trenutni trendi nakazujejo postopno decentralizacijo proizvodnih virov, digitalizacijo procesov, elektrifikacijo ogrevanja in transporta, povečevanje učinkovite rabe energije in nadgradnjo sistemov z energetskimi hranilniki. Možnosti za uporabo in preverjanje tehnologij je precej. Vendar nobena v celoti ne izpolnjuje vseh zahtev po energetski, ekonomski in ekološki vzdržnosti. Bodisi da gre za negativen vpliv na stabilnost elektroenergetskega omrežja, bodisi da se zaletimo v zid končne cene energije, ki jo je odjemalec še pripravljen plačati. Sam menim, da bo prihodnji energetski sistem temeljil na komplementarnih tehnologijah. Pomembno vlogo bo vsekakor igral vodik kot energetski vektor, ki jih bo povezoval.

Razvoj tehnologij je eno, kaj pa uporabnik, odjemalec?

Tranzicija ali prehod, kakor koli hočete, ne bo slonel zgolj na eni specifični tehnologiji, temveč bo v ospredju uporabnik. Bo v dodatnih vlogah, bo tudi proizvajalec, najbolj pa se bodo spremenili njegovi vedenjski vzorci. Trenutne ocene nakazujejo, da se v državah OECD 10 % električne energije v stanovanjskih stavbah porabi zgolj za obratovanje gospodinjskih aparatov in potrošniške elektronike. V Franciji naj bi tako delovala dva od skupaj, mislim da 58 reaktorjev, samo za ta namen. Potencialov za racionalizacijo rabe energije brez bistvenega vpliva na življenjski stil uporabnikov je torej ogromno.

Moram izpostaviti, da se v mnogih primerih kratkoročni trendi oblikujejo na politični ravni. Hkrati so neobremenjeni s težo protiargumentov strokovne javnosti. Energetika je bistvena gospodarska dejavnost. Je glavni temelj družbenega napredka in preveč pomembna, da bi njen prihodnji razvoj tlakovali s slabo premišljenimi investicijami in populizmi.

Lani ste končali s projektom BioRES, ki naj bi med drugim spodbudil razvoj biomasnih logističnih in trgovskih centrov tudi v Sloveniji. Spodbuda lokalnim akterjem v oskrbni verigi z lesno biomaso? Kakšne so možnosti za delo takšnih centrov, saj je Slovenija bogata z lesom?

Pri projektu BIORES smo sodelovali kot partner, ki posreduje znanje iz srednje in zahodne Evrope na območje Balkana. V Sloveniji je koncept biomasnih in logističnih centrov (BLTC) že poznan. Prav tako je biomasa vir, ki ima med vsemi obnovljivimi viri v Sloveniji največji delež. Seveda je še veliko dela. Vedeti moramo, da je samo lokalno porabljena biomasa CO2 nevtralna in da je smotrno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi dolgoročno sprejemljivo. Koncept BLTCjev v Sloveniji je predvsem posledica podjetniške pobude posameznikov in podjetji, ki želijo na trgu ponuditi še dodatne storitve. Takšni centri, kot je na primer center Biomase, d.o.o. v Nazarjih, uspešno delujejo in odkupujejo biomaso od lokalnih lastnikov gozdov. Zaradi velikega števila malih lastnikov gozdov se njihovo združevanje in ustanavljanje zadrug pri nas ni obneslo. Vsaj ne na področju trženja lesnih goriv. Koncept BLTCaj je primeren tudi za sisteme daljinskega ogrevanja, kjer je primarni energent biomasa. Lastniki in upravljavci teh sistemov lahko z dolgoročnimi pogodbami o dobavi biomase z vnaprej določenimi parametri njene kakovosti zagotovijo stabilno poslovanje sebi in lastnikom gozdov v okolici.

Za drugačno podnebno ogledalo Slovenije lahko veliko prispeva trajnostni mestni promet. Velenjska občina menda razmišlja o vodiku kot energentu. Kako daleč je ta zamisel?

Mestna občina Velenje je v slovenskem prostoru pravzaprav pionir v udejanjanja vsebin na področju trajnostnega razvoja. Prepričan sem, da bo tako bo tudi v tem primeru. Investicijski projekt v vodikove tehnologije celovito obravnava problematiko zagotavljanja brezemisijskega transporta v mestih. Umešča jo v dolgoročno vizijo prehoda na vedno večji delež obnovljivih virov energije.

Če govorite o viziji, kakšni bodo koraki?

Projekt temelji na treh stebrih. Na zagotavljanju lastnih proizvodnih kapacitet vodika, na zagotavljanju predvidljivega odjema ter na nadaljnjem zagotavljanju nadgrajene storitve javnega prevoza Lokalc za naše občane. S projektom se bo razvilo in realiziralo ponovljivo, uravnoteženo in integrirano vodikovo gospodarstvo z izvajanjem ciljnih naložb v vodikove tehnologije, ki so že pripravljene na trg. V prvi fazi investicijski projekt vključuje izgradnjo polnilne postaje za vodik, posodobitev obstoječega voznega parka avtobusov z električnimi vozili z gorivnimi celicami (FCEV) in nadgradnjo sistema za lokalno proizvodnjo vodika. Za omenjeni projekt smo že izdelali operativno zasnovo, se povezali z vsemi ključnimi deležniki, pridobili konkretne ponudbe proizvajalcev ter pridobili potrebno politično podporo na lokalni, nacionalni ter evropski ravni.

Brez strokovnega usposabljanja energetskega menedžmenta v lokalnih skupnostih bo težje uveljavljati akcijske načrte za energetsko učinkovitost? So se občine kadrovsko okrepile za naloge URE in OVE?

Posebnih kadrovskih okrepitev za izvajanje ukrepov URE in OVE v občinah nismo zaznali. Za lažje in strokovno izvajanje ukrepov URE in OVE pa občine vključijo energetskega managerja, ki je v številnih primerih Lokalna energetska agencija. Predstavniki lokalnih energetskih agencij se nenehno izobražujemo doma in na tujem. Pri tem so nam v oporo številni evropski projekti za URE in OVE. Eden izmed njih je EmBuild (http://embuild.eu/ ), kjer občinam in energetskim managerjem predstavljamo orodja za oblikovanje strategij energetskih prenov stavb. Pa tudi vire financiranje in argumente o širšem družbenem pomenu energetskih prenov.

Katere naloge so v žarišču vašega delovnega programa do konca leta in kako si zagotavljate finančno trdnost poslovanja?

V ospredju je podpora lokalnim skupnostim, občinam pri energetskem upravljanju, energetski prenovi stavb, izvedbi investicij za trajnostno mobilnosti, pri pripravi lokalnih energetskih konceptov, izboljšanju stanja javne razsvetljave in še bi lahko našteval. Sodelujemo pa tudi v različnih evropskih projektih in se pripravljamo na razpise transnacionalnega in čezmejnega sodelovanja ter razpise Evropske komisije. Osnova našega poslovnega modela je delo na lokalnem nivoju, ki ga ustrezno dopolnjujemo z delom pri evropskih projektih. Finančno trdnost nam zagotavljajo storitve, ki jih ponujamo za trg. Pripravljamo energetske izkaznice, izvajamo energetske preglede in pomagamo pri prijavi na razpise kohezijskih skladov.