Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Rast gospodarstva je povzročila rast emisij, kdo bo ukrepal - EOL

Podnebno ogledalo 2018 |
 
Glavni povzročitelji emisij toplogrednih plinov so znani. To kaže Podnebno ogledalo 2018, ki ga je pripravila ekipa Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in z več deležniki. Analizirali so obsežne podatke v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Nacionalni cilji držav članic so v okviru EU opredeljeni za emisije iz naprav, ki niso v shemi EU za trgovanje z emisijami. Največji delež v strukturi emisij toplogrednih plinov – kar 51 %, prispeva promet; sledijo kmetijstvo (16 %), stavbe (12 %), industrija (10 %) in sektor proizvodnje električne energije in toplote (5 %).
 

Podnebno ogledalo 2018; promet (51 %), kmetijstvo (16 %), stavbe (12 %), industrija (10 %) in sektor proizvodnje električne energije in toplote (5 %)

Slovenija v zadnjih dveh letih beleži rahlo povišanje toplogrednih plinov. Vendar podpira mednarodno vizijo, s katero se želi preprečiti nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržati rast globalne temperature pod mejo 2 °C. K temu se je Slovenija zavezala s podpisom Pariškega sporazuma.

Največji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS), je imel leta 2016 s skoraj 51 % promet. To je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2016 povečale, in sicer za 28,7 %. Samo v letu 2016 je bilo povečanje glede na leto prej šestodstotno. Za doseganje cilja v tem sektorju bo treba emisije do leta 2020 samo še zmanjševati in zagotoviti njihovo dolgoročno obvladovanje. Pomembni napredek lahko pomenijo sprejete Celostne prometne strategije (CPS) v občinah v letu 2017. Zagotovljena so bila tudi dodatna finančna sredstva za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Ukrepi za spodbujanje javnega potniškega prometa se po učinku uvrščajo med pomembnejše v okviru OP TGP 2020, a želenih rezultatov ni.

V kmetijstvu, ki predstavlja skoraj 16 % vseh emisij neETS, se emisije od leta 2013 dalje nekoliko povečujejo, vendar so bile leta 2016 še pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Zaradi stabilnega trenda in počasnih sprememb se pričakuje, da bo indikativni cilj dosežen. Na področju stavb, te prispevajo 12 % vseh emisij neETS, so se emisije v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšale, a se zadnji dve leti ponovno povečujejo. Podnebno ogledalo kaže na zaostanke pri izvajanju ukrepov in doseganju ciljev v letu 2016. Nadaljnje zmanjšanje emisij bo treba do leta 2020 zagotoviti tudi v industriji, ki v strukturi emisij predstavlja 10-odstotni delež.

Emisijska produktivnost, ki opisuje, koliko BDP ustvarimo za vsak kilogram emisij TGP, sproščenih v zrak, se je od leta 2005 v Sloveniji izboljšala za 33%. Leta 2016 pa je bila rast emisij večja od gospodarske rasti, kar pomeni, da je rast gospodarske aktivnosti temeljila na povečanju emisij. Več emisij je iz prometa in energetike. Cilj Slovenije je, da se emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v shemo EU-ETS, do leta 2020 ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005.

Podnebno ogledalo 2018 sporoča, da je Slovenija kljub dejstvu, da so se emisije v letu 2016 povečale, še zmeraj na poti k doseganju nacionalnega cilja. Leta 2016 so bile emisije za 9,9 % nižje od ciljne vrednosti za to leto, vendar pa se je trend zmanjševanja emisij leta 2015 obrnil. Leta 2016 je bila zabeležena kar 4,1-odstotna rast, prve ocene za leto 2017 pa ponovno kažejo na zmanjšanje.

Poleg ciljev na področju zmanjševanja emisij TGP ima Slovenija cilje tudi na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (OVE). Na področju energetske učinkovitosti je ob nadaljevanju rasti rabe energije iz leta 2016 doseganje cilja za leto 2020 vprašljivo. Doseganje cilja za obnovljive vire je trenutno na zelo kritični poti. Ob tem, da se od cilja v zadnjem obdobju celo oddaljujemo, je bil leta 2016 delež OVE v rabi bruto končne energije 21,3-odstoten, ciljni delež za leto 2020 pa znaša 25 %.

Gospodarsko aktivnost merimo s pomočjo različnih kazalcev. Eden od njih, ki se v ta namen najpogosteje uporablja, je bruto domači proizvod (BDP). Ta se v Sloveniji od leta 2014 ponovno povečuje – leta 2016 se je BDP povečal za 3,1 %, leto kasneje pa kar za 5 %. Strategija razvoja Slovenije (SRS) med razvojne cilje države uvršča prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Kako prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in rastjo rabe surovin in neobnovljivih virov energije ter s tem povečano obremenjevanje okolja? Kdo bi moral odgovoriti na to vprašanje in sprejeti ukrepe?

Razklop med gospodarsko rastjo in rastjo emisij je bil sicer že izrazit, saj se je BDP povečeval, emisije pa zmanjševale. Toda leta 2016 ni bilo tako. Emisije so se povečale za 4,8 %, kar je več od rasti BDP. To pomeni, da je rast gospodarske aktivnosti temeljila na povečanju emisij.

Leta 2016 je bila sicer emisijska produktivnost, ta opisuje, koliko BDP ustvarimo za vsak kilogram emisij TGP, sproščenih v zrak, v primerjavi z letom 2005 za tretjino boljša, a je napredek počasnejši kot v drugih državah EU. Za izboljšanje stanja bo treba v prihodnje okrepiti povezavo med ukrepi za razvoj gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje emisij TGP.

Na predstavitvi Podnebnega ogledala 2018 so med drugim nakazali, kako Slovenija izvaja ukrepe in katere izboljšave načrtuje v pomenu kmetijstva in pri energetski učinkovitosti stavb. V središču pozornosti so bili ukrepi na področju elektromobilnosti, energetske revščine in daljinskega ogrevanja.