Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Cene energije bodo rasle, vsakdo naj razmisli o energetski samooskrbi - EOL 128

Sončne elektrarne | Jože Volfand |
 
Cene energije bodo postopno rasle, izrazita bodo nihanja cen. Zato bi moral vsak posameznik, enako podjetja, razmisliti o energetski samooskrbi in neodvisnosti. Tako meni dr. Robert Golob, predsednik uprave skupine GEN-I, ki je lani dosegla rekordne poslovne rezultate. Vendar se nič ne zgodi čez noč, še posebej ne to, da so danes prva izbira med odjemalci električne energije. O izzivih še ne želi govoriti, a omenja e-mobilnost. Seveda je lahko zelo konkretno odgovoril, kako jim uspeva projekt GEN-I Sonce, ob tem pa navedel še nekatera odlična mednarodna priznanja. Dr. Robert Golob je bil letos med nagrajenci za najvišje gospodarske dosežke v Sloveniji.
 
dr. Robert Golob
dr. Robert Golob

Pred časom ste od evropske potrošniške organizacije na osnovi raziskave Obračun energije: plačilo po državah in povzetki dobrih praks med 300 računi iz desetih evropskih držav prejeli priznanje ob boku angleškega, francoskega in avstrijskega prodajalca elektrike in plina. Kaj je na vašem računu tako pregledno, da ste si zaslužili priznanje potrošnikov?

Absolutno smo ponosni, da je evropska potrošniška organizacija naš račun za energijo izmed 300-ih izbrala kot primer dobre prakse, torej kot prijazen račun potrošnikom. V zadoščenje nam je, da je naš račun za energijo lahko za zgled v panogi v najširšem evropskem merilu. O podrobnejših razlogih, ki so vodili evropsko potrošniško organizacijo k izpostavitvi našega računa, bi sicer morali vprašati njih. Mi smo pri prenovi računa prvenstveno želeli doseči cilj, da je račun pregleden in razumljiv vsakomur, saj je prav transparentnost in poštenost naše ponudbe tudi osnovno vodilo naše družbe pri ponudbi energije končnim kupcem. In to od prvega dne, ko smo vstopili na trg gospodinjstev 2009. Tega se držimo še danes. Naj pri tem omenim še eno nagrado, ki na nek način tudi potrjuje pravilnost naše zaveze k prijaznemu odnosu do naših strank. Letos smo ponovno prejeli nagrado za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko Trusted Brand, letos že petič zapored.

Ali je preglednost računa ena izmed poti do aktivnejšega odjemalca porabnika elektrike, ki se najbrž ob prejemu položnic za elektriko ali plin vsakič vpraša, kako lahko zmanjša družinski strošek? Na trgu ste med tistimi prodajalci, ki prepričujete s sloganom poceni elektrika, poceni plin. Kaj ponujate kot vašo konkurenčno prednost in kaj potrošniku svetujete, da si zmanjšuje stroške za energijo, da postane zeleni aktivni odjemalec?

Zagotovo je preglednost računa za energijo pomemben razlog za premislek o izbiri ugodnejšega dobavitelja in s tem za vsakomesečni prihranek v družinskem proračunu. Naj pa poudarim, da se da še bistveno več prihraniti s postavitvijo lastne sončne elektrarne za samooskrbo z energijo. V tem primeru je strošek na računih za elektriko še bistveno nižji, in sicer za približno 75 %. In to takoj, saj se po zagonu elektrarne plačuje le še približno 25 % običajnih stroškov: omrežnino in prispevek za OVE in SPTE. Tako da je za tiste, ki imajo lastno hišo s primerno streho in želijo občutno znižati mesečne stroške za energijo, odločitev za lastno sončno elektrarno najboljša možna odločitev. Ta odločitev ima še eno pomembno prednost, ki je dolgoročno morda še pomembnejša. To je prispevek k ohranjanju našega okolja, v katerem živimo.

Omenili ste sončno elektrarno. Lani ste začeli z akcijo za domače sončne elektrarne na ključ. Kako ste realizirali načrt? Napovedali ste že v enem letu več kot 300 mikro sončnih elektrarn kot naložbo, ki se splača, ki zagotavlja energetsko neodvisnost in brezskrbnost na dolgi rok? Kaj so pokazale prve izkušnje, kakšen je interes na trgu?

Interes na trgu za sončne elektrarne GEN-I Sonce je izjemno velik in je presegel vsa naša pričakovanja. Tako velik interes lahko po eni strani pripišemo osveščenosti in naprednemu razmišljanju naših strank, po drugi strani pa tudi celovitosti naše ponudbe.

V čem je celovitost ponudbe?

V imenu investitorja v procesu izgradnje sončne elektrarne poskrbimo praktično za vse, vključno s pridobitvijo subvencije Eko sklada. Zavedati se je treba, da je po sedanji zakonodaji proces urejanja dokumentacije za samooskrbno sončno elektrarno izjemno kompleksen in zahteven. Zato se kupec v tem zelo težko znajde. Mi smo storitev tako zasnovali, da je stranka lahko brez skrbi, saj naši izkušeni strokovnjaki zanjo uredijo vse, kar je potrebno, da se elektrarno postavi.

Čemu pripisujete takšen interes?

Pri velikem interesu strank za našo ponudbo ne gre zanemariti kredibilnosti, ki jo ima GEN-I kot zaupanja vreden partner. Ni namreč vseeno, komu se zaupa projekt izgradnje sončne elektrarne, saj gre za izrazito dolgoročno investicijo. Ob izbiri vrhunskih, najboljših komponent in ob strokovno izvedeni montaži bo sončna elektrarna lahko služila 30 let in več. Moram reči, da smo zelo preudarno in po tehtnem premisleku izbrali partnerje, proizvajalce komponent, ki jih vgrajujemo v naše elektrarne. Mednarodno dokazana in priznana kakovost je bila eden ključnih kriterijev za našo odločitev. Tudi zato, ker smo želeli strankam zagotoviti dolgoročne garancije. Tako smo edini ponudnik v Sloveniji, ki lahko ponudimo 25–letno podaljšano garancijo za brezhibno delovanje elektrarne. Poleg tega na željo stranke poskrbimo za vzdrževanje in zavarovanje elektrarne.

In financiranje?

Da. Pomemben del naše ponudbe je tudi ugodno financiranje, ki nam ga je omogočila izdaja prve zelene obveznice v Sloveniji. S tem virom financiranja lahko omogočimo izgradnjo skoraj vsem potencialnim investitorjem. Tudi tistim, ki trenutno nimajo viška finančnih sredstev na banki, si pa elektrarne želijo. Tu bi omenil še eno ugledno mednarodno priznanje, ki smo ga prejeli meseca marca v Londonu, in sicer priznanje »Green Bond Pioneer Award« za izdajo zelene obveznice.

Koliko vam izdaja zelene obveznice pomaga pri izvedbi projekta GEN-I Sonce in o kakšnih konkretnih, merljivih pozitivnih okoljskih učinkih lahko govorite?

Zelena obveznica ni pogoj za uspešno izvedbo projekta GEN-I Sonce, ga pa izredno lepo dopolnjuje. Projektu dodaja zeleno noto in, kar je še pomembneje, socialno noto. Z zeleno obveznico je GEN-I Sonce uspel zagotoviti ugodne dolgoročne vire financiranja. To mu omogoča, da storitev približa vsem odjemalcem, ki si želijo odgovornega ravnanja do okolja in energetske neodvisnosti. Verjamemo, da prav širši krog potencialnih strank zagotavlja projektu uspešnost, merljivo tudi z okoljskega vidika. Odločni in trajnostno naravnani poslovni model družbe GEN-I Sonce, ki se kaže skozi načrtno zasledovanje okoljevarstvenih načel, izkazuje prve merljive pozitivne učinke že za leto 2017. Gre za znižanje emisij CO2 za 1.600.000 kg CO2 /leto in za povečanje proizvodnje zelene energije za 3.400.492 kWh/letno.

Med vašimi partnerji je podjetje Bisol, ki fotovoltaične panele predvsem izvaža. Prodaja na domačem trgu ni velika, vendar so fotovoltaični paneli izdelek, ki se ga težko reciklira. Kaj svetujete kupcem mikro sončnih elektrarn, ko panel odsluži?

Danes montirani fotonapetostni paneli bodo odslužili šele čez 30 in več let. Mimogrede. Interna testiranja Bisola kažejo, da imajo njihovi paneli najvišjega kakovostnega razreda, ki jih mi izključno vgrajujemo, življenjsko dobo tudi 50 in več let. Torej se v tem trenutku ni potrebno preveč obremenjevati, kaj bo takrat. Znanost napreduje z vrtoglavo hitrostjo. Že danes so za reciklažo fotonapetostnih panelov po svetu ustanovljena številna združenja, ki so se zavezala k brezplačni reciklaži po koncu življenjske dobe panelov. Njihov član je tudi Bisol. V vsem tem času, preden panel odsluži svojemu namenu, pa naredi ogromno dobrega za okolje.

Torej reciklaža ni problem?

Nasprotno. Danes je reciklaža pomembno vprašanje za vse vrste odpadkov. Večina ljudi kot potrošnikov vsakodnevno bolj malo razmišlja, kaj bo z odpadki, ko se jih enkrat odvrže v smeti. Za vse predmete, ki jih kupimo, bi se morali vprašati, kdo in kako bo to recikliral npr. odsluženo ponev, plastično vrečko ali mobilni telefon, ki imajo neprimerno krajšo življenjsko dobo. Pa se ljudje res dosledno sprašujemo o vsaki zadevi, ki jo kupimo, kako bo z njeno reciklažo? Po mojem ne. Pa gre za predmete, ki za okolje v svoji življenjski dobi za razliko od fotovoltaičnih panelov ne naredijo čisto nič koristnega, nasprotno. Je pa vaše vprašanje mogoče dodaten napotek odjemalcem, da skrbno pretehtajo in potem izberejo kredibilnega partnerja pri postavitvi lastne sončne elektrarne. GEN-I kot največji dobavitelj električne energije v Sloveniji to prav gotovo je.

Kakšne načrte za postavitev sončnih elektrarn ste sprejeli za leto 2018 in kakšno podporo lahko pričakujejo potencialni kupci? Ali lani dopolnjen akcijski načrt za OVE podpira vaš projekt? Ali boste med trajnostnimi viri energije ostali predvsem pri soncu ali kot inovativna družba na evropskem energetskem trgu razmišljate tudi o drugih?

V našem podjetju vedno razmišljamo dolgoročno in zelo široko sledimo najsodobnejšim dognanjem znanosti. Temu primerno razvijamo nove storitve in produkte. O vseh razvojnih projektih, s katerimi se ukvarjamo v skupini GEN-I, zdaj še ni zrelo govoriti. Se pa v zadnjem času precej intenzivno ukvarjamo z razvojem e-mobilnosti, saj je uporaba fosilnih goriv v prometu eden večjih oz. bolj perečih problemov sedanjega časa z vidika onesnaževanja okolja.

Lani ste dosegli rekordne poslovne rezultate na 22 evropskih trgih, k čemur je prispeval tudi precejšni dvig veleprodajnih cen, tudi večja raba energije in slabe hidrološke razmere. Se letos razmere na trgu spreminjajo? Ali bodo močne snežne padavine izboljšale hidrološke razmere, od česar je močno odvisna celotna jugovzhodna Evropa? Se bodo cene energije zviševale?

Da, lansko leto smo bili priča enormnemu povečanju cen energije na veleprodajnih trgih, kar smo tudi pravočasno predvideli in napovedali. Naši poslovni partnerji, ki so upoštevali naša priporočila, niso čutili drastičnega povišanja cen v takšnem obsegu, na kar smo zelo ponosni. Letos se je rast cen nekoliko umirila, je pa situacija v tem trenutku zelo nepredvidljiva. Dejstvo je, da podnebne spremembe vplivajo na ekstremne vremenske pojave in s tem na izrazita nihanja cen energije. Pričakovati je, da bodo zaradi vse večjih potreb po energiji in zaradi ekstremnih vremenskih razmer cene energije v bodoče v povprečju na svetovnih in evropskih energetskih trgih postopno rastle. Zato je še toliko pomembnejše, da vsak posameznik oz. podjetje razmisli, kaj lahko naredi za svojo energetsko samooskrbo in neodvisnost. Tako se bo lahko kolikor toliko izognil nihanjem cen energije na trgu. Če postaviš samooskrbno sončno elektrarno, ki pokrije tvoje energetske potrebe, potem je težav zaradi dvigovanja cen na energetskih trgih bistveno manj.

Letos ste bili med nagrajenci GZS za največje gospodarske dosežke. Kaj je najbolj prispevalo k temu, da ste sedaj največji dobavitelj elektrike v Sloveniji, kaj je dalo pospešek poslovni rasti družbe?

V Skupini GEN-I verjamemo, da ni naključij, ampak da je potrebno sprejemati prave odločitve, ki edine lahko pripeljejo na vrh. Poslanstvo, vrednote in vizija Skupine GEN-I določajo prave odločitve, strokovnost in predanost zaposlenih ter v prihodnost usmerjeno vodstvo, jih udejanjajo. Največji dobavitelj električne energije nismo postali preko noči. Ni bilo bližnjic. Rast je dosežena na trdnih temeljih. Gradili smo jo postopoma ter brez preskakovanja razredov, zato s tem bolj verjamemo, da bomo na vrhu ostali in rasli še naprej. Za izpolnitev naše vizije, da smo prva izbira in da pridobimo zaupanja večine odjemalcev, je bilo potrebno dobavo električne energije spremeniti v storitev po meri stranke. To danes še kako dobro nadgrajujemo prav preko projekta GEN-I Sonce, kjer je storitev krojena po meri stranke. Hkrati je dobro za okolje ter za trajnostni razvoj družbe.

Pri obrazložitvah, zakaj je letos cvetober slovenskega gospodarstva prejel najvišje priznanje, skorajda niso bili omenjeni okoljski dosežki in rezultati, ki ste jih v podjetju dosegli v zeleni rasti poslovanja ali v korakih do krožnega gospodarstva. Kakšna je vaša ocena o tempu tranzicije slovenskega gospodarstva v bolj zeleno, trajnostno? Tudi z vidika energetske učinkovitosti.

V Skupini GEN-I smo izredno ponosni na zeleno komponento poslovanja, ki vsako leto raste tako z vidika strank kot storitev. Skupina GEN-I zavzeto podpira trajnostni razvoj in čim hitrejši prehod v brezogljično družbo. Ostaja vodilni promotor idej in najboljših praks na področju okolju prijaznih rešitev za končne odjemalce. Verjamemo, da bomo z vzorom še naprej uspešno prepričevali, da je čas za energetski preboj že danes in da se je vredno potruditi za okolje in zanamce. Pa vendarle, ko gre za prihodnost in okolje, je vsaka tranzicija prepočasna. V Sloveniji se ne smemo zadovoljiti s povprečnostjo in sledenjem drugim, ampak zavihati rokave na vseh segmentih odločanja ter postati vzor drugim državam.

Eden izmed velikih izzivov zelene rasti gospodarstva je prav energetska produktivnost pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov. Kje vidite priložnost energetiki in kje bi jo moralo videti gospodarstvo?

Ravnanje z odpadki in vodo, čistejši transport, energetska učinkovitost so le nekatera področja, kjer se energetika srečuje in hkrati potrebuje sodelovanje ostalih panog gospodarstva. Pravzaprav smo marsikje šele na začetku. Priložnosti ne manjka tako na strani povečevanja proizvodnje zelene energije, kot na strani iskanja optimalnih rešitev oziroma produktov njene porabe.

Kako bo električna mobilnost vplivala na spremembe v elektroenergetskem sistemu in kaj to pomeni za energetski trg? Ali se vam ne zdi, da je Slovenija prepočasna pri tranziciji elektroenergetskega sistema?

Vse tranzicije, ki korenito spreminjajo obstoječ sistem, so težavne. Ne glede na panogo. Slovenija ni pri tem nobena izjema. Stvari se premikajo, resda počasi, je pa to precej odvisno od trenutnega fokusa vladne politike. Razumeti je treba, da je pomembna naloga elektroenergetskega sistema zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in da so to po svoje precej rigidne in okostenele strukture. Kljub temu pa to ni razlog ali opravičilo za zaviranje razvoja in napredka. Spremembe se dogajajo v vseh razvitih evropskih državah in jih bo treba na tem področju vpeljati tudi v Sloveniji. Odličen primer ali zgled nam je lahko Nemčija, ki je uspešno izpeljala prehod na večji delež oskrbe z obnovljivimi viri energije.