Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Urbani zeleni pasovi za zdravo bivanje in kot »zračni filter« - EOL 127

Okoljski menedžment v občini | Tanja Pangerl |
 
Mesto vrtnic, ki leži tik ob meji z Italijo in ga na obrobju zaznamuje bistra reka Soča, je mlado, a razvojno usmerjeno mesto. S trajnostno urbano strategijo vključuje tudi ideje in vizije mladih. Mestna občina Nova Gorica je letošnje leto namenila prav ustvarjalnosti mladih. S participativnim proračunom Povej naglas – za vse nas pa v investicijske projekte v občini vključujejo širšo javnost. Kot pravi župan Matej Arčon, so s prvo izvedbo zadovoljni. Za projekte je glasovalo 11,4 % upravičencev. So občina po meri invalidov, v trajnostni razvoj pa je aktivno vključeno tudi gospodarstvo. Nagovarjajo predvsem mala in srednje velika podjetja. Tesno so povezani z italijansko Gorico, s katero izvajajo mednarodne projekte predvsem na področju trajnostne mobilnosti. Z uvedbo brezplačnega mestnega prometa se je v mestu število uporabnikov javnega prevoza povečalo za 2 do 3-krat.
 
Matej Arčon
Matej Arčon

V mestni občini ste leta 2016 sprejeli trajnostno urbano strategijo TUS Nova Gorica 2020, v kateri ste opredelili smeri razvoja mestnega območja do leta 2020. Nova Gorica 2020+ je mlado in zeleno središče ustvarjalnih energij, ste zapisali. Katera področja trajnostnega razvoja so prednostna in zakaj?

Načela trajnostnega razvoja so upoštevana horizontalno na vseh prednostnih področjih, še posebej pri načrtovanju učinkovitega mesta. Mislim na blaženje podnebnih sprememb, učinkovito rabo energije, varovanje okolja. K temu dodajamo razvoj gospodarsko prodornega mesta z revitalizacijo opuščenih in neizkoriščenih območij. V okviru TUS bomo izvajali ukrepe na področju urejanja javnih površin in trgov ter vstopnih točk, da se mesto prepozna kot urbana turistična destinacija za različne ciljne skupine. Podprli bomo razvoj novih trajnostnih turističnih proizvodov, ki bodo dopolnili osrednji produkt igralništva in industrije zabave. Med prednostnimi usmeritvami je prav tako področje celostnega prometnega načrtovanja in urejanja trajnostne prometne infrastrukture, pri čemer želimo spremembe potovalnih navad občanov.

A skrb za razvoj mladih je visoko med prioritetnimi področji mestne občine. Zakaj leto ustvarjalnosti mladih? Kako so mladi odprti in dovzetni za razvoj mesta?

V mestu je zlasti zaradi številnih izobraževalnih inštitucij vedno čutiti vrvež mladih, ki mu dajejo poseben pečat. Z letom ustvarjalnosti želimo mladim ponuditi dodatno priložnost, da svoje delo in ustvarjalnost predstavijo širši javnosti. Prvi rezultati so že vidni predvsem na področju podjetništva in kulture.

Program Leta ustvarjalnosti mladih bo potekal skozi vse leto. Kaj je v programu?

Gre za več kot 50 predlogov ukrepov, ki so jih v osnutku dokumenta Strategija za mlade v Mestni občini Nova Gorica 2018-2023 predlagali mladi. Več kot 500 mladih je predlagalo povečanje števila urejenih kolesarskih stez in kolesarskih povezav med krajevnimi skupnostmi in občinami. Potem sofinanciranje brezplačnega mestnega prevoza, zagotovitev večjega števila koles za izposojo, vzpostavitev športnorekreacijskega parka, obnovo/zamenjavo dotrajanih klopi, zagotovitev zelenih površin za javne vrtove idr.

In v trajnostni urbani strategiji?

Kulturo vzdržnega trajnostnega razvoja spodbujamo s sofinanciranjem organizacij, društev in drugih institucij, ki izvajajo projekte z okoljsko in trajnostno tematiko. Tudi v sodelovanju z Mladinskim centrom Nova Gorica in e-Hišo, novogoriško hišo poskusov, ki organizira dogodke, kot je na primer večdnevna prostovoljna akcija Mladinska delovna brigada. Več kot 20 mladih je v mestnem gozdu Panovec z delom prispevalo k ureditvi učilnice na prostem, obnovitvi trim steze in ureditvi sprehajalno tekaških poti v skupni dolžini več kot 23 km.

V letu 2035 bo mobilnost v vaši občini še bolj zelena, kot načrtujete. Bili ste med prvimi, ki ste želeli doseči večjo uporabo mestnega potniškega prometa. Kaj ste dosegli, kako spodbujate zeleno mobilnost in kako v TUS vključujete čezmejno sodelovanje?

Že v letih 2004 do 2006 smo za širše mestno območje Nove Gorice pripravili Načrt trajnostne mobilnosti. Obsegal je celovite ukrepe za zmanjšanje uporabe osebnih motornih vozil za obdobje do 2010. Eden od strateških ciljev je bil izboljšanje javnega potniškega prometa. Takrat je JPP redno uporabljalo manj kot 2 % prebivalcev. Zato smo skupaj z Občino Šempeter Vrtojba v aprilu 2006 uvedli brezplačen mestni promet, kar je bila modra odločitev. Število uporabnikov se je povečalo za 2 do 3-krat. Poleg klasičnih uporabnikov javnega prevoza, t. j. upokojencev in mladih, se zdaj vozi veliko delovno aktivnih. Vzpostavljena je bila tudi mednarodna linija, ki povezuje avtobusno postajo in železniško postajo v Novi Gorici z železniško postajo v Gorici. Projekte za hojo in kolesarjenje uspešno izvajamo v okviru nekaterih evropskih projektov. Omeniti moram čezmejni projekt Soča - Isonzo, ki zajema območje ob Soči na obeh straneh meje. Skupaj s sosednjima občinama italijansko Gorico in Šempeter-Vrtojbo bomo vzpostavili čezmejno mrežo kolesarskih in pešpoti. Povezovale bodo urbani čezmejni park.

Eden od strateških ciljev občine je tudi s pozitivnimi demografskimi trendi in izboljšano dostopnostjo povečati gospodarsko moč občine. Izvajate projekt za odgovorno inoviranje v malih in srednje velikih podjetjih ROSIE. Kako pri izvajanju okoljskih in trajnostnih projektov v mestu in regiji sodelujete s podjetji v vaši mestni občini?

Gospodarska moč občine je odvisna od prodornih, inovativnih podjetij z visoko dodano vrednostjo. Zato se v upravi mestne občine odzovemo na pobude za vključevanje v mednarodne projekte s področja spodbujanja podjetništva. Glavni cilj projekta ROSIE (Interreg programa Central Europe) je spodbuditi in izboljšati znanja in spretnosti s področja raziskav in inoviranja med podjetniki. ROSIE bo razvil orodja in izvajal usposabljanje za izboljšanje zmogljivosti raziskav in inoviranja s celovito strategijo. Rezultati bodo koristili ključnim akterjem inovacij. Javni organi pridobijo okvire politik raziskav in inoviranja, podporne institucije okrepijo podporne storitve za MSP, MSP pa izboljšujejo inovacijske procese. Želimo krepiti podporno okolje in medsebojno sodelovanje, zato se dogovarjamo na širšem lokalnem območju, kako lahko podjetjem zagotovimo kvalitetno, povezano verigo podpornih storitev. Načrtujemo tudi vzpostavitev sodelovanje z zainteresiranimi podjetji (SME in MSP).

Ali podjetja poznajo nacionalni program prehoda v zeleno gospodarstvo?

Ocenjujemo, da podjetja, predvsem tista, ki se aktivno odzivajo in vključujejo v aktivnosti GZS in OZS Nova Gorica, nacionalni program prehoda v zeleno gospodarstvo poznajo, saj imamo tako v širši okolici kot na ožjem območju Nove Gorice pozitivne prakse. Na primer podjetje Jung d.o.o., ki se ukvarja z razgradnjo rabljenih avtomobilov.

V mestni občini ste lani uvedli participativni proračun Povej naglas – za vse nas. Prebivalci občine lahko predlagajo projekte, ki naj bi jih izvedli v občini. Kako poteka sodelovanje prebivalcev?

Participativni proračun je ena od oblik aktivne soudeležbe občanov pri odločanju. Projekt smo predstavili vsem zainteresiranim občanom, nadaljevali z zbiranjem projektnih predlogov, sledilo je preverjanje izvedljivosti predlaganih projektov in nato glasovanje. Od vseh upravičencev glasovanja, bilo jih je 28.857, se je glasovanja udeležilo 3.300 občank in občanov oziroma 11,4 % upravičencev. To ocenjujemo kot uspeh glede na to, da smo to izvajali prvič in ob dejstvu, da je v nekaterih območjih glasovalo tudi več kot 50 % vseh upravičencev, torej občanov od 15. leta dalje. Za izvedbo izbranih projektov je v proračunu mestne občine za leto 2018 namenjenih 250.000 evrov. Projekti, ki niso bili izglasovani, so pa zanimivi in uresničljivi, so dobra informacija občinski upravi pri načrtovanju prihodnjih investicij. Vsi izglasovani projekti so v tem trenutku v fazi priprave za izvedbo. Skupno je bilo izglasovanih 19 projektov.

Kateri?

Fitnes na prostem v Panovcu, ureditev bajerja v Borovem gozdičku z uporabo tehnologije efektivnih mikroorganizmov, ureditev vodnega zajetja in korit v Grgarskih Ravnah, počivališče ter informacijska točka za kolesarje ob večnamenskem objektu v Lokovcu, ureditev parka pri nogometnem igrišču v Šempasu idr. Pri tem skrbniki posameznih izglasovanih projektov sodelujejo s predlagatelji, kar je naletelo na zelo pozitiven odziv. Predlagatelji dejansko začutijo, da so vključeni.

V občini ste pridobili listino »Občina po meri invalidov«. Kako konkretno skrbite za vključenost invalidov in kako imate urejeno infrastrukturo za dostop invalidov v različne javne prostore?

V letu 2016 smo pripravili akcijski načrt »Občina po meri invalida za obdobje 2016-2019«, je nadgradnja prejšnjega. Prvi akcijski načrt je dal pomembne rezultate. Utrdilo se je sodelovanje med invalidskimi organizacijami ter med njimi in ostalimi organi ter ustanovami v lokalni skupnosti. Velik dosežek je vključevanje invalidov in invalidskih organizacij k razpravam in delavnicam za pripravo strategij in dolgoročnih projektov lokalne skupnosti. Del akcijskega načrta so naloge, ki invalide vključujejo v družbo in zadevajo urejanje ustrezne infrastrukture. Prilagodili smo spletne strani slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim, obveščamo javnost o invalidski problematiki, o sodelovanju invalidskih društev s šolami in vrtci, odpravljamo fizične ovire v okolju, v okviru evropskih sredstev je predvidena ureditev javnih površin v centru mesta za slepe in slabovidne ter gibalno ovirane, urejamo dostopnost do zdravstvenih domov in drugih javnih zavodov. Z vsakoletnim natečajem Poslovalnica - prijazna do invalidov želimo spodbuditi lastnike trgovin, restavracij, kavarn, da svoje poslovne prostore uredijo, tako da bodo prijazni do invalidov. Poslovalnici se podeli znak prijazna poslovalnica. Seznam poslovalnic se promovira na spletni strani mestne občine.

V vaši občini že trideset let dela Raziskovalna postaja ZRC SAZU. Kaj raziskovalci prispevajo k trajnostnemu razvoju mesta, katere projekte bi izpostavili in koliko vam njihovo delo odpira vrata v čezmejno in mednarodno sodelovanje?

Raziskovalci so vključeni tudi v aplikativne projekte z mednarodnimi partnerstvi. Nekaj odmevnejših evropskih projektov: Restaura, Alpfoodway, NewPligrimAge, posebej zeleno usmerjen pa je projekt UGB – Urban green belts, Urbani zeleni pasovi. To so pametni integrirani modeli za trajnostno upravljanje mestnih zelenih površin za bolj zdravo in bivanju prijazno mestno okolje. Urbani zeleni pasovi ne zagotavljajo zgolj prostora za rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. So tudi pomemben »zračni filter«, ki zmanjšuje mestni hrup, blaži vročinske vale in izboljšuje kvaliteto bivanja. Zato postaja njihovo načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje vse bolj pomembno za izboljšanje kvalitete življenja, boljšega počutja mestnih prebivalcev in doseganja trajnostnega razvoja. To zahteva nove pristope v načrtovanju urbanih površin, ki se nanašajo na vključevanje vseh akterjev razvoja, to je politike, stroke, gospodarstvenikov in mestnih skupnosti. Deset projektnih partnerjev iz sedmih evropskih držav (poleg Slovenije še Italija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka) bo v času projekta UGB razvijalo in testiralo nove načine, kako prispevati k trajnostnem razvoju in upravljanju z mestnimi zelenimi površinami.