Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica - EOL 127

Od zelenih streh do hidroponike | Jože Volfand |
 
Zelene strehe v urbanih središčih, mega mesta pa rastejo hitreje, kot se je pričakovalo, niso prihodnost. So že tukaj. Ne sicer povsod, a dr. Darja Majkovič, ki v podjetju Knauf Insulation skrbi za proizvode in aplikacije zelenih rešitev, pojasnjuje, da se morajo z njihovo blagovno znamko Urbanscape na trgu prilagajati ne le podnebnim pasovom in zakonodaji, pač pa da skoraj vsak projekt zahteva poseben pristop. V Dubaju so tla pred opero položili s povsem drugačno strokovno rešitvijo kot v njihovem parku Mudon. Njihove zelene strehe kot paradni proizvod prekrivajo objekte na vseh koncih sveta. Zdaj so si odprli vrata še v Južni Afriki, vstopajo v Azijo. Prednosti zelenih streh ni malo. Marsikje jih že spreminjajo v vrtove in površine za druženja. Dr. Darja Majkovič predstavlja še hidroponiko in poudarja, da so še vedno edini ponudnik ekstenzivnih zelenih streh, ki je javno objavil analizo življenjskega cikla njihovega sistema.
 
dr. Darja Majkovič
dr. Darja Majkovič

Za razvoj izdelkov, sistemov in aplikacij v vaši poslovni enoti zelene rešitve uporabljate pretežno mineralno volno brez dodanih veziv. Edina proizvodna linija v svetu, ki omogoča izdelavo takšnega materiala, stoji v Škofji Loki. Tu nastajajo vaši izdelki, ki jih na trgu prodajate pod blagovno znamko Urbanscape. Za kakšen material gre? Kamena volna je iz naravnega materiala, vendar za njeno proizvodnjo potrebujemo peči, ki jih je potrebno zelo segreti, da se stalita bazalt in diabaz?

Drži. Sleherna gospodarska ali negospodarska dejavnost za sabo pušča okoljsko sled. Enako velja za to proizvodnjo. V škofjeloškem podjetju Knauf Insulation namreč proizvajamo, med ostalimi produkti, tudi kameno mineralno volno Urbanscape brez dodanih veziv po posebnem, patentiranem postopku iglanja. Zato ima kamena mineralna volna Urbanscape popolnoma drugačne lastnosti od klasičnega nabora naših produktov. To je plod domačega znanja, na kar smo še posebej ponosni.

V čem je posebnost?

Vhodne surovine, kamnine, se segrejejo do tališča, da iz njih lahko proizvajamo mineralno volno. V podjetju smo klasični energent, koks, zamenjali z zemeljskim plinom. To pomembno vpliva na okoljski odtis podjetja. Kot zanimivost naj povem, da za proizvodnjo enega m2 mineralne volne Urbanscape za zelene strehe emitiramo v ozračje manj CO2, kot ga nastane pri vzgajanju enega m2 vegetacijske preproge za zelene strehe. Vegetacijska preproga se vzgaja na poljih eno leto. Je iz kokosovih vlaken, šote, vulkanskega kamna in vegetacije, ki je primerna za ekstenzivno ozelenjevanje streh. Vse to kažejo analize življenjskega cikla produktov. V obliki okoljske deklaracije za sistem ozelenjene strehe Urbanscape so ti podatki tudi javno dostopni na Eco platformi IBU (Institut Bauen und Umwelt). Kolikor mi je znano, smo še vedno edini ponudnik ekstenzivnih zelenih streh, ki je opravil in javno objavil analizo življenjskega cikla svojega sistema.

To je vaša konkurenčna prednost. Katere produkte trg najbolj sprejema, saj v vaši internacionalizaciji proizvodnjo prilagajate različnim podnebnim pasovom?

Naše produkte in sisteme prodajamo tako v EU kot izven. V EU gre večinoma za zazelenitev streh, kjer so sistemi prav tako različni glede na lokacijo projekta. Denimo, sistem zelene strehe na Nizozemskem ali v skandinavskih državah je drugačen od sistema, ki ga prodajamo v Španiji, Grčiji ali pa Sloveniji. Na področju Srednjega Vzhoda, gre za kombinacijo ozelenjevanja streh in ozelenjevanje urbanih površin, sta dva med seboj tesno povezana, a vendar različna pristopa z vidika izdelka. Če ponazorim. Sistem, ki smo ga implementirirali za zazelenitev platforme pred dubajsko Opero, je popolnoma drugačen od sistema v dubajskem parku Mudon. Gre za različne tipe tal, možnosti kombinacij s substrati ali pa, kakšna je razpoložljivost avtohtone peščene prsti. Upoštevati moramo tudi tip rastlinja, so avtohtone vrste ali ne.

Omenili ste izkušnjo iz Dubaja. Kaj pa drugje? Čeprav urbani razvoj mest med temeljne usmeritve uvršča trajnost, kakovost bivanja, pomen krajinske arhitekture, zeleno urbanistiko, preporod hortikulture v urejanju mest, trajnostno gradnjo in še marsikaj, zelenih travnih površin manjka. Tudi zelenih strah na stavbah ali zelenih sten v bivalnih in poslovnih prostorih je manj, kot bi jih lahko bilo. Kako se ozelenjuje Slovenija z vašimi rešitvami in kako druge države v EU? Kje je vzrok, da ni mogoče govoriti o večjih spremembah, čeprav je več mest v Sloveniji sprejelo trajnostne prometne strategije?

Ne pozabimo, da je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. In Slovenija je, splošno gledano, precej ozelenjena država z relativno manjšimi urbanimi površinami. Ta problem je prisoten tudi v Sloveniji, a še bolj izrazit v državah z gostejšo ali bolj centralizirano poselitvijo. Na prvem mestu je potrebno celostno obravnavanje urbanih površin, kar je izrazito multidisciplinarna vsebina in zahteva povezovanje različnih strok in inštitucij. Naši produkti so kamenček v mozaiku. Seveda smo naredili korak naprej. Danes poleg zelenih streh in rešitev za urbane zazelenitve proizvajamo tudi materiale za vzgojo rastlin na visoko tehnoloških urbanih farmah. V sodelovanju s partnerji razvijamo tudi zelene stene in še bi lahko naštevala. Če stroka ponudi kvalitetne smernice, ki so na institucionalni ravni sprejete, vstopamo v igro ponudniki ustreznih materialov oziroma rešitev. Velika mesta so vendarle korak pred nami.

Zakaj? Imajo več težav?

Najbrž jih v to sili nuja po celostnem upravljanju mestnih površin. Vemo, da bo čez dvajset ali trideset let na svetu že precej megamest. Priprave na ta fenomen tam potekajo že danes. Na izjemno gosto poseljenih urbanih območjih je in bo potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo, skrbeti za kakovost zraka, za nujen delež zelenih površin, za dobro upravljanje z vodami, za zmanjševanja toplotnega učinka mest, za počutje in podobno. Predvsem pa tudi z nemoteno oskrbo s pitno vodo in hrano. To so resni izzivi, ki bodo oblikovali prihodnosti življenja predvidoma 80 % svetovne populacije, ki bo takrat živela v mestih. Poglejte primer takšne prestolnice. V Capetownu je dan, ko bo mesto ostalo brez zadnjih rezerv vode, že pred vrati. Resne omejitve bodo za rabo vode za gospodarske subjekte in za prebivalstvo. V Sloveniji vendarle vse preradi pozabljamo, da imamo še vedno relativno kakovostno bivanjsko okolje, a ga moramo na dolgi rok izboljševati. Pametno upravljanje z viri mora postati način življenja in ne le črka na papirju.

Katere prednosti, ne le na okoljske, torej prinaša zazelenitev streh? Ali gre predvsem za energetsko varčnost? Koliko lahko zelene strehe realno vplivajo na manjši urbani toplotni tok in znižujejo poletno pregretost?

Zelene strehe prinašajo večplastne koristi. Zmanjšujejo učinek toplotnega pregrevanja strehe, Urban Heat Island effect, in ugodno vplivajo na kakovost zraka. Uporabnik takšnega objekta bo čutil ugoden vpliv na bivanjsko počutje. Zato se za postavitev takšnih streh odloča ogromno bolnišnic po svetu. Gre pa tudi za zmanjšano porabo energije, denimo za hlajenje stavbe poleti in v nekaterih primerih tudi ogrevanje pozimi. Lastnik objekta s tem povečuje atraktivnost in denarno vrednost svoje nepremičnine in izboljša gospodarjenje z meteornimi vodami na svojem zemljišču. To je marsikje po svetu zakonsko določeno.

Se prihrani veliko energije?

Energijska učinkovitost zelene strehe zavisi od tipa osnovne strešne konstrukcije, lege zgradbe in klimatskih pogojev na terenu, kjer stoji zgradba. Energijski prihranek bo zagotovo večji v zgradbi v Španiji kot pa v enaki zgradbi na Nizozemskem. Na tem področju smo naredili ogromno. Skupaj z ljubljansko Strojno fakulteto smo izdelali posebno orodje, ki nam omogoča natančen izračun predvidenih energijskih prihrankov v upravljanju s padavinskimi vodami in pri zmanjševanja UHI za streho. To velja za katerokoli lokacijo na svetu. Potrebujemo natančne podatke o objektu, sestavo strešne konstrukcije in lokacijo. S tem orodjem ovrednotimo učinke zelene strehe na dejanskem objektu. Tako se odmaknemo od pavšalnih ocen ali trditev, ki so se do sedaj uporabljale glede zelenih streh, in transparentno komuniciramo, kaj natančno naša streha nudi.

Tisti, ki razmišlja, ali bi se odločal za naložbo v zelene strehe, se bo najbrž vprašal, ali lahko zeleno streho spremeni tudi v vrt? Kaj lahko zasadimo? Zdaj postajajo privlačni tudi čebelnjaki v mestih.

Vse to in še več so trendi v urbanih središčih. Strehe, z ustrezno nosilnostjo, postajajo privlačne površine za druženje ljudi, skupnostne vrtove, individualne vrtove ali rekreacijo. Streha je zanimiva površina, na katero vse preradi pozabljamo. Z vidika zelene rabe nudi ogromno možnosti. Če je osnovna konstrukcija statično ustrezna, lahko na strehi vzgajate večino rastlinskih vrst. Bodisi v visokih gredah ali pa na drugače ustrezno pripravljeni podlagi.

Ali ni to morda nekoliko preveč optimistično – večino rastlinskih vrst?

Za nas morda res in nepredstavljivo. Ampak na strehi v Chicagu lahko vidite, kako lepo uspeva pšenica. Primer, projekt Rooftop Wheat prairie, Chicago Illinois. Uredijo se lahko tudi nasadi z grmovnicami in drevesnimi vrstami, ki so ustrezno sidrane. Pogoj je vedno ustrezna statična konstrukcija.

Kakšna sredstva zahteva naložba v zeleno streho ali zelene talne površine?

Odvisno od zahtevnosti in velikosti projekta. A tudi morebitnih spodbud s strani države, enako velja za vrnitev investicije.

Vaše zelene rešitve ponujate tudi kmetijstvu in vrtnarstvu? Kako lahko zagotovite učinkovitejše naravno gnojenje rastlin brez herbicidov in fungicidov? Se v Sloveniji kmetijstvo odziva na vašo ponudbo!

Da. Smo tudi na trgu intenzivne rastlinske proizvodnje. Gre za nekoliko drugačne materiale, ki jih proizvajamo na Slovaškem in v Veliki Britaniji. Z njimi oskrbujemo velike pridelovalce zelenjave in okrasnih rastlin na Nizozemskem in širše po svetu. V Sloveniji hidroponska pridelava vrtnin na mineralni volni še ni tako prisotna. Gre za intenzivno, kontrolirano proizvodnjo. Zanjo so značilni visoki donosi ob hkratni kontrolirani rabi inputov, npr. hranil, in kroženju vode. Voda se ujame, prečisti ter ponovno vrne v sistem.

Brez kemije za rast?

Raba herbicidov in pesticidov v teh primerih ni potrebna. V rastlinjake pa se namerno vnaša tudi živalske vrste, to so opraševalci in predatorji, ki pripomorejo k ravnovesju v prostoru. Poleg tega lahko rastline gojimo v rastlinjakih tudi na tistih območjih, kjer so tla tako onesnažena, da talna vzgoja ni več možna oziroma ni priporočljiva. Žal imamo takšne površine tudi v Sloveniji. K sreči nam naravne danosti omogočajo različne oblike trajnostnega kmetovanja na prostem.

V vaši ponudbi je tudi gojenje rastlin brez prsti. S kakšno hranilno vodno raztopino vzgajate rastline in koliko je lahko takšno gojenje komercialno vzdržno?

Mi smo specializirani za ponudbo rastnih medijev. Izbira hranil zavisi od izbrane rastlinske vrste in izbrane tehnologije posameznega pridelovalca. Gojenje rastlin na alternativnih substratih je ob pravilnem gospodarjenju ekonomsko profitabilno. Potreba po alternativnih substratih globalno izjemno narašča.

Zakaj?

Vzrokov je več. Od naraščanja populacije, pomanjkanja pridelovalnih površin, pomanjkanja rodovitne ali neonesnažene prsti do čedalje bolj perečega pomanjkanja uveljavljenih substratov, ki imajo bolj »ekološki« predznak. Če pogledamo primer šote, ki je izjemen rastni medij, a s slabo lastnostjo, da se ob popolni presušitvi ne more več navlažiti. Šotišča na britanskem otočju, v Skandinaviji ali v baltskih državah so že močno osiromašena. Človek je z izkoriščanjem šotišč naredil ogromno, težko merljivo škodo. Narava za vsak milimeter novo nastale šote potrebuje stoletja, če ne tisočletja. Če je šotišče degradirano, kar je posledica prekomerne žetve šote praktično povsod po svetu, bo sproščalo ogljikov dioksid, nedotaknjena šotišča delujejo kot ponor CO2. Da ne omenjamo vpliva na biodiverziteto oziroma na ekosisteme. Na nacionalnih ravneh so sprejeti omejitveni ukrepi glede izkoriščanja tega vira, kar seveda vpliva posledično na njegovo razpoložljivost.

Z vašimi proizvodi ste na trgih skoraj vseh celin. Kateri trgi so prednostni in kaj morate poleg klimatskih posebnosti še posebej upoštevati v tržni strategiji? Zdaj vstopate na trge Azije in Avstralije?

Naši prednostni trgi znotraj EU so Švedska, Nizozemska, Francija, Španija. Na Srednjem Vzhodu so to zagotovo Združeni arabski emirati. Oziramo se tudi po drugih zalivskih državah. Za nami so prvi projekti v Južni Afriki, kjer je varčevanje z vodo ključnega pomena. V ZDA se ukvarjamo raziskovalno predvsem z zadrževanjem padavinskih vod, kar je glavni izziv, ki vpliva na odločitev za nakup streh ali druge zelene infrastrukture. Trgi se razlikujejo po klimatskih značilnostih. To rešujemo s prilagojenimi sistemi na tipe podnebij, upoštevamo zakonodajno okolje in kako presojajo pomen zelenih streh. Zelena streha v ZDA je orodje za uravnavanje padavinskih voda. Zelena streha ali površina v Dubaju ima estetski pomen, kjer je pomembno, koliko vode se porabi za ohranjanje takšnih površin. Dodaten plus pri strehah v vročih podnebjih je seveda tudi energijski prihranek. Avstralija in Azija sta naš prihodnji izziv. Prve inštalacije so bile uspešne. V Singapurju je znanje o zelenih urbanih infrastrukturah lepo razvito in implementacija zelenih elementov naravnost fascinantna. Ozelenjeni trgovski centri brez ene klimatske naprave so tam že nekaj precej običajnega.

Razvoj zelenih rešitev zahteva raziskovalno delo. Ali je razvoj tudi v Škofji Loki in koliko vaših izdelkov ali rešitev ste patentirali?

Da, razvojno delo poteka na sedežu globalne poslovne enote Green Solutions, to je v Škofji Loki. Vsak trg ima svoje specifike, recimo klimatske, ki močno vplivajo na razvoj končnih izdelkov. Potrebno je ogromno testiranj, najprej interno. Nato sledijo poskusi v nekontroliranih razmerah na različnih lokacijah po svetu. Sodelujemo z različnimi razvojnimi partnerji v tujini. Veseli pa me, da lepo sodelujemo tudi z ljubljansko in mariborsko Univerzo ter drugimi nosilci znanja. Naše rešitve in izdelke pa, kadar je to smotrno, tudi patentiramo.

Kako spremljate okoljski odtis vašega izdelka in njegov življenjski ciklus?

Spremljanje okoljskega odtisa in življensjkega ciklusa izldekov je naša stalnica. Že v trajnostnem poročilu našega podjetja so te smernice jasno razvidne. Poleg spremljanja okoljskega odtisa proizvodnje spremljamo naše produkte tudi, ko zapustijo tovarniško dvorišče. Lep primer takšnega pristopa je analiza življenjskega cikla zelene strehe Urbanscape. Zgoščene informacije v tem poročilu skrivajo za sabo obsežno delo, ko smo sledili in vrednotili okoljske odtise sleherne komponente zelene strehe – od kokosovih vlaken, ki prispejo iz Šri Lanke, proizvodnje mineralne volne v Škofji Loki in do konca rabe teh produktov na objektu.