Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 127

|
 
Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, katera območja v Sloveniji so poplavno najbolj ogrožena in kateri projekti sanacij so načrtovani za leto 2018.
 

Katera območja so  najbolj ogrožena?

Po nekaterih ocenah povzročajo poplave Sloveniji vsako leto za okrog 150 milijonov evrov škode, poplavna ogroženost pa je vsako leto večja, med drugim tudi zaradi podnebnih sprememb. Katera območja so v Sloveniji poplavno najbolj ogrožena, kako se izvajajo preventivni ukrepi in kateri projekti sanacije vodnih poplavnih območij so v načrtu v tem letu?

Območja pomembnega vpliva poplavDodatna sredstva za protipoplavno zaščito

V Sloveniji imamo od leta 2013 dalje določenih 61 območij pomembnega vpliva poplav, ki predstavljajo območja, kjer se pričakuje, da bi bile škode v primeru poplav največje. Karta teh območij se nahaja tukaj[1]. Poročilo o tem, katera so ta območja, detajli in opis postopka določitve so podrobno opisani v poročilu tukaj[2]. Drugače pa so najbolj poplavno ogrožena območja porečja Gradaščice z Ljubljanico, Sore, Kamniške Bistrice, Vipave, delov Drave in Mure, Savinje, itd.

Investicije za zmanjšanje poplavne ogroženosti (DRSV)

V Sloveniji je identificiranih 61 območij pomembnega vpliva poplav (Sklep Vlade RS, z dne 14. 2. 2013). To so območja, kjer lahko ob nastopu poplav pride do večjih škodljivih posledic iz naslova zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja. Za ta območja je bil v Načrtu za zmanjševanje poplavne ogroženosti pripravljen nabor protipoplavnih ukrepov (gradbenih in negradbenih), ki jih je treba izvajati za doseganje ciljev zmanjševanja ugotovljene poplavne ogroženosti.

Glede na cilje in število poplavnih dogodkov je Direkcija RS za vode v preteklem letu opravila obsežno delo s projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih v Sloveniji, kjer vodotoki ogrožajo največ ljudi in premoženja. Lotila se je zahtevnih in obsežnih investicij, ki jih je možno izpeljati le z zajetno finančno podporo iz evropskih skladov. V ta namen so že pridobljena evropska sredstva za protipoplavno ureditev porečja Gradaščice za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec. Ocenjena vrednost celotnega projekta je 50 mio EUR. Pričetek gradnje se načrtuje za drugo polovico leta 2018. V postopku potrjevanja sta še vlogi za pridobitev evropskih sredstev za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore na območju Železnikov (v vrednosti 37 mio EUR) ter Drave na območju Meže z Mislinjo (v vrednosti 22 mio EUR) in Ptujske Drave (15 mio EUR). Gradbena dela so predvidena v drugi polovici leta 2018.

Kot partner direkcija sodeluje v čezmejnih projektih INTERREG za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Uresničuje se projekt s Hrvaško FRISCO za zmanjšanje poplavne ogroženosti območij rek Dragonje, Mure, Sotle, Kolpe in Drave. Na podlagi sklenjenih sporazumov o sofinanciranju med ministrstvom in občinami pa se izvajajo projekti z občinami Kamnik, Šentjur, Grosuplje, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Ig. Skupna vrednost je slabih 24 mio EUR. Dela se bodo začela izvajati v tem letu.

Vlada RS je za izvedbo dodatnih del za protipoplavno zaščito za obdobje 2017-2020 zagotovila še 22.700.000 EUR. Iz tega naslova  so sklenjene že prve  pogodbe za dela v skupni vrednosti 3.310.000 EUR, ki se bodo izvajala na porečjih Mure, Drave, Save, Soče in na povodju jadranskih rek z morjem. Rok za izvedbo del po teh pogodbah je 30. 4. 2018. V pripravi je tudi že drugi sveženj pogodb za črpanje dodatnih sredstev.


Pretekla vprašanja in odgovori