Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ministrstvo grize v smetarske težave - EOL 51

Spremembe pri ločenem zbiranju odpadkov | Sebastijan Kopušar |
Ali bodo predvidene spremembe pri ločenem zbiranju odpadkov samo obliž na rano, ki jo je povzročilo Ministrstvu za okolje in prostor Računsko sodišče RS, ali pa res nekaj več? Slovenija bi morala junija lani zapreti lokalne deponije in vzpostaviti petnajst regionalnih zbirnih centrov za odpadke. Prav tako bi morala v prihodnjih dveh letih reciklirati že več kot polovico odpadnih surovin, le 40 odstotkov pa odložiti na deponijah. Neizpolnjeni cilji so po kritičnem poročilu računskega sodišča pomagali odnesti prejšnjega ministra za okolje Karla Erjavca. Njegov naslednik Roko Žarnić je orisal spremembe, ki naj bi jih uveljavili v prihodnjih mesecih in letih ter tako napovedal zasuk v vrednotenju in spodbujanju ločenega zbiranja odpadkov v Sloveniji.

shutterstock_39309718»Med najpomembnejšimi razlogi za neučinkovitost delovanja sistema ločenega zbiranja odpadkov je to, da ministrstvo ni določilo ustreznega in stimulativnega sistema ločenega zbiranja odpadkov ter politike cen, saj tisti, ki več ločujejo, tudi več plačujejo. Zaradi tega ni možno pričakovati, da se bodo udeleženci v sistemu trudili za doseganje ciljev," je na luknjo v sistemu opozarjal vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Zaradi tega je eden od prvih ukrepov, ki so ga pripravili na MOP, prav sprememba obstoječega modela zaračunavanja okoljske dajatve zaradi obremenjevanja okolja pri odlaganju odpadkov. "Letos smo naredili prvi korak in uvedli novo formulo za izračun dajatve, ki nagrajuje ločevanje. Imamo simulacije, kakšen naj bi bil približen rezultat. Nismo šli v radikalne spremembe, ampak v umirjene, ki pa vendarle spodbujajo občine k ločenemu zbiranju, ne pa k odlaganju odpadkov," je pojasnil Bojan Dejak, vršilec dolžnosti  direktorja Direktorata za javne službe in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor.
Samo Kopač z Direktorata za okolje je ob predstavitvi ukrepov sicer napovedal tudi možnost, da bodo podražili odlaganje, če se bo izkazalo, da bodo na ta način spodbudili več ločevanja. Sistem ločenega zbiranja odpadkov je namreč drag, na ta način pa bi občine lažje financirale njegovo uveljavitev. Vendar Bojan Dejak pravi, da "za zdaj takšne spremembe ni v predlogu". Je pa uredba še v medresorskem usklajevanju, zato še ne govori o podrobnostih.

Dobrodošle spremembe
V Komunalnem podjetju Vrhnika, ki velja za eno najbolj uspešnih pri ločenem zbiranju odpadkov v državi, pravijo,  da doslej niso sodelovali pri pripravi napovedanih sprememb. Direktor Stojan Jakin, sicer tudi podpredsednik Odbora za odpadke pri GZS, je navdušen nad predlogom o drugačnem obračunavanju okoljske dajatve: "Končno so na ministrstvu razumeli, da je treba nagraditi ločevanje, kot predlagamo že sedem let zapored."

Graf Uredba odpadki-2
Graf: Okoljska dajatev 2008

Po njegovih besedah morajo predlog še natančno preučiti in opraviti izračune, vendar se mu zdi, da bo bistveno izboljšal razmere. Dobra se mu zdi tudi predlagana možnost, da bodo lahko denar dajatve uporabili tudi za zbirne centre, ekološke otoke in kontejnerje, ne pa samo za odlagališče, saj je "treba odpadke zajeti na izvoru, ne pa, ko se že odlagajo".
»To je zagotovo dobra novica," spremembo pozdravlja tudi župan Nove Gorice in poslanec SD Mirko Brulc. "Sam sem tudi prepričan, da bi se ministrstvo oziroma država morala aktivneje vključevati v dogovarjanja med občinami. V nekaterih primerih bo pač treba tudi odločneje poseči in določiti, kje in kako se bodo odpadki odlagali," pravi novogoriški župan. Po njegovih besedah se je treba na državni ravni končno odločiti, koliko takšnih centrov bo. "Slišimo že tudi številke o samo petih, zato je čas, da se ministrstvo jasno izreče," pravi Mirko Brulc.

Količina odpadkov se manjša
Ministrstvo je resnično predlagalo zmanjšanje števila regijskih zbirnih centrov s petnajstih na največ deset. Bojan Dejak zagotavlja, da jih samo pet zagotovo ne bo, saj jih že sedaj deluje več. "Operativni program odlaganja odpadkov iz leta 2008 še predvideva petnajst regijskih centrov, spremljajoča uredba pa govori, da se lahko gradijo tudi centri drugega reda. Tako že obstoječi dokumenti omogočajo odločanje o sofinanciranju posameznih centrov glede na realno stanje. To pa je, da smo prioriteto dali ločenemu zbiranju in recikliranju odpadkov, ne odlaganju," pravi Bojan Dejak.
Po njegovih besedah je premislek sprožila tudi ugotovitev, da splošna količina komunalnih odpadkov ne narašča več, statistika za lansko leto celo kaže, da se je zmanjšala. "Veljavna ocena ekonomistov pravi, da bo kriza trajala še nekaj časa, zato prvotne projekcije o naraščanju količin niso več ustrezne. Dejstvo je, da potrebujemo manj kapacitet, do teh pa je treba priti čim prej," pojasnjuje sogovornik.
Ko bo infrastruktura zgrajena, na MOP pričakujejo, da bo 60 odstotkov odpadkov ločeno zbranih in recikliranih, 20 odstotkov bo namenjenih termični obdelavi, samo 20 odstotkov pa naj bi jih odložili. "Tudi to kaže na manjšo kapaciteto odlagališč, zato moramo prilagoditi operativni program, spremenjene razmere pa morajo upoštevati tudi občine oziroma posamezni investitorji. Ne bomo potrjevali projektov, ki ne dosegajo praga rentabilnosti," opozarja Bojan Dejak, ki  zagotavlja, da z njimi sodelujejo na dnevni ravni.

Ministrovi grozdi
Minister Roko Žarnić je razgrnil tudi zamisel o grozdenju, pri čemer bi na določenem geografskem območju imeli en velik center, na katerega bi bilo vezanih več manjših. "V teh manjših centrih bi obdelali odpadke do prve faze, nato pa bi jih prepeljali v regijski center na končno obdelavo, pri čemer v določenem obsegu ne izključujemo tudi sežigalnic," so njegove besede.
S podregijskimi centri ne bi bile zaman priprave nekaterih občin za ustanovitev regijskega odlagališča, hkrati pa  bi lažje in v večji meri prišli do zasebnega vlaganja v dejavnost. Čeprav bi morali že lani junija zapreti lokalne deponije in vzpostaviti samo regionalne zbirne centre, je agencija za okolje dovolj velikim deponijam že izdala okoljevarstvena IPPC dovoljenja, kar ustreza tudi načrtom o grozdenju.
Zmanjševanje števila regijskih centrov in uveljavitev grozdenja se korak v pravo smer zdi tudi Stanetu Jakinu z vrhniške komunale. Opozarja pa, da je oblikovanje cen ravnanja z odpadki glede na njihovo količino lahko dvorezen meč, saj bi odpadki namesto v zabojnikih lahko končali na nelegalnih odlagališčih, recimo v gozdu. "Avstrijci so se že v devetdesetih ukvarjali z "avtocestnim turizmom", ko so ljudje odpadke med tednom zbirali, nato pa jih puščali na avtocestnih počivališčih, kjer jih je nato morala pospravljati komunala. Končalo se je tako, da so odstranjevali koške za smeti, saj so bili ti polni komunalnih odpadkov, nazadnje pa so takšno obračunavanje opustili."

Težave z embalažo
Manj so zadovoljni v družbah, ki imajo koncesije za zbiranje odpadne embalaže in ki že dlje časa opozarjajo na pomanjkljivosti sistema. Mateja Mikec iz družbe Interseroh ugotavlja, da imajo "zgolj parcialne in  okvirne  informacije o ukrepih, ki jih pripravlja ministrstvo, na podlagi katerih lahko izrazijo svojo bojazen, da posamezne uredbe med sabo ne bodo sinhronizirane oziroma da bodo vanje vgrajene rešitve, ki bodo preprečevale učinkovite rešitve v kasneje sprejetih uredbah". Pričakujejo, da jih bo MOP  aktivneje vključil vsaj v pripravo uredbe o ločeno zbranih frakcijah, saj menijo, da bi ta morala reševati pogoje in normative sodelovanja med družbami oziroma shemami.
Eden ključnih predlogov je razmejitev med komunalno in nekomunalno odpadno embalažo. V prvo bi sodila vsa prodajna in sekundarna embalaža,  ki nastaja v gospodinjstvih, gostinstvu, drobnem gospodarstvu in ustanovah. Za njeno zbiranje bi bili pristojni izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki, kot se v praksi dogaja že sedaj.
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo  bi lahko določile ločene cilje zbiranja za komunalno in nekomunalno embalažo. Tako bi se preprečilo prelivanje sredstev in doseganje "embalažnih" ciljev zgolj iz segmenta trgovskih verig in na račun zanemarjanja zbiranja komunalne odpadne embalaže, je prepričana Mateja Mikec, bolj transparentne bi bile tudi embalažnine. Na ministrstvu pravijo, da so "za letošnje leto že predvidene  korekcije, da bi ustrezneje uredili to področje".

Kako uspeva Vrhniki
Vrhničanom je lani odlaganje uspelo zmanjšati na 47 odstotkov vseh odpadkov. Za letos pričakujejo, da bodo odložili samo še okoli 40 ali celo nekaj manj odstotkov odpadkov. "Že petnajst let delamo z mladino in otroki, od vrtca naprej. Potrebna je dolgotrajna vzgoja, čez noč se ne da narediti veliko. Ljudi obveščamo v posebnem časopisu, članki so tudi v vsaki številki lokalnega časopisa," razlaga direktor tamkajšnje komunale Stojan Jakin. Poleg tega ves čas pripravljajo nove akcije, kot je denimo zbiranje točk. Občanom, ki sami pripeljejo ločene smeti v zbirni center, namesto da jih odlagajo na ekoloških otokih, dodelijo določeno število točk, s katerimi si znižajo znesek na položnici. Tako namreč komunala zmanjša svoje stroške prevoza in obremenjenost ekoloških otokov. Lani so uvedli tudi smetarskega inšpektorja, zaposlenega, da pred smetarskim vozilom pregleduje zabojnike in pred njimi pušča obvestila, če njihova vsebina ni ustrezna. Jakin zagotavlja, da so njihove stranke obvestilo sprejele zelo pozitivno. Le malo jih dobi več opominov, kar pomeni tudi prijavo inšpekcijskim službam. "Poskušamo z osveščanjem, ne kaznovanjem, to si zaslužijo le hudi kršitelji," meni direktor vrhniškega komunalnega podjetja. Po njegovih podatkih so v prvih treh mesecih letošnjega leta odložili za 30 odstotkov manj odpadkov, kar kaže, da je ukrep zelo uspešen.

Odmerjena okoljska dajatev
Okoljska dajatev se odmeri v tekočem letu (do oktobra) za preteklo leto, zato še niso znani podatki o lanski odmeri, ki pa naj bi bila podobna odmeri za leto 2008. Na agenciji za okolje (ARSO) pravijo, da na letni ravni občine spreminjajo odlagališča, kamor odlagajo odpadke, zato so podatki po občinah težko sledljivi in na agenciji z njimi ne razpolagajo, imajo pa podatke zbrane po zavezancih (upravljavcih odlagališč). Tako so za leto 2008 skupaj odmerili 12.926.124,35 evra okoljske dajatve.

Načrtovani ukrepi ministrstva
Na okoljskem ministrstvu so ustanovili posebno delovno skupino za ravnanje z odpadki, v kateri so direktorji direktoratov, ki se najbolj ukvarjajo s problemi, in predstavnik agencije za okolje ter član kabineta (dr. Samo Kopač, Bojan Dejak, dr. Silvo Žlebir, Albin Keuc), na marsikaterem sestanku sedi tudi minister Roko Žarnić. Pred njimi je priprava operativnega programa ločeno zbranih frakcij, posodobili bodo operativni program odstranjevanja odpadkov ter v slovenski pravni red prenesli evropske direktive, zlasti direktivo o ravnanju z odpadki. Nastaja tudi nova uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki sledi spremenjeni krovni direktivi o ravnanju z odpadki. Sprejela bi se do konca tega leta ter nadomestila uredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Do konca prihodnjega leta naj bi sprejeli tudi spremenjeno uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Predlagane spremembe uredbe o okoljski dajatvi bodo začasno izboljšale razmere pri njenem obračunavanju, to pa naj bi bilo temeljiteje spremenjeno prihodnje leto, saj zahteva poseganje v zakon o financiranju občin in zakon o varstvu okolja.