Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Onesnaženost zemljine so zaznamovale tudi vojaške aktivnosti 2. svetovne vojne - EOL 126

Sanacija parcele Teharje |
 
Ministrstvo za okolje in prostor je v začetku leta s podjetjem Irgo Consulting d.o.o. podpisalo pogodbo za izdelavo idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele s programom terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za potrebe izdelave IDP in PGD projektov remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 l.o. Teharje. Sanacija oziroma remediacija zahteva celovit pristop, kar zahteva natančne podatke in upoštevanje specifike območja. Kot opozarja dr. Ana Petkovšek iz ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki ministrstvu nudi strokovno podporo, je potrebno paziti, da se pri obravnavi morebitnih širših vplivov parcele 115/1 Teharje na onesnaženje območja Celja »zaradi drevesa ne spregleda gozda«.
 
Ana Petkovšek
Ana Petkovšek

Za učinkovito pripravo študije izvedljivosti so ključni pravi podatki o lokaciji, o geoloških razmerah na lokaciji, o možnostih poti širjenja onesnaževal, količini in globini onesnaženih tal idr. Kako kakovostni so podatki, ki jih imate o lokaciji in odpadkih, ki se nahajajo na tem območju?

Raziskave za načrtovanje remediacij onesnaženih zemljišč potekajo podobno kot raziskave za načrtovanje gradenj tradicionalnih inženirskih objektov. Krovni standard na področju geotehničnega projektiranja je Evrokod 7. Proces pridobivanja podatkov za remediacijo degradiranih zemljišč se začne z identifikacijo lokacije - onesnaženega zemljišča ter opredelitvijo značaja onesnaženja in potencialnih poti prenosa onesnaževal v okolico. Sledijo geološke in hidrogeološke raziskave ter raziskave za remediacijo onesnaženih zemljin, izdelava študije izvedljivosti, izdelava projektov, izvedba remediacije in nazadnje še opazovanje dolgoročnih učinkov remediacije. Nabor raziskovalnih metod, količina, kvaliteta in zanesljivost podatkov raziskav morajo biti prilagojeni vsaki posamezni fazi projektiranja na eni strani ter zahtevnosti objekta na drugi. Z naraščajočimi fazami projektiranja naraščajo tudi zahteve glede zanesljivosti podatkov. Postopki raziskav in projektiranja ne potekajo linearno oziroma premočrtno. Če se v določeni fazi projekta pokaže, da določeni podatki, pomembni za varnost in racionalnost rešitev, manjkajo, jih je potrebno med projektiranjem pridobiti. Poudariti velja, da mora biti Program raziskav skladno s standardom Evrokod 7 recenziran.

Za parcelo 115/1, k.o. Teharje je bila izdelana in s strani pristojnih inštitucij EU že potrjena študija izvedljivosti remediacije. Za namene izdelave študije so bili pridobljeni geodetski posnetki zemljišča, izvrtane so bile štiri geološke vrtine in pridobljeni podatki za opredelitev značaja umetnih nasutij in njihovih izlužkov. Izrisani so bili geološki prerezi, opravljene kemične analize 4 vzorcev podzemne vode ter 11 vzorcev voda iz površinskih izvirov. Izračunani so bili površine in volumni onesnaženih zemljin v umetnih nasutjih. Danes vemo, da so bila nelegalna nasutja na parceli, na katera se nanaša sodba EU sodišča, izvedena na že degradiranih tleh. Širše vplivno območje parcele so namreč pomembno zaznamovale vojaške aktivnosti med 2. svetovno vojno in po njej ter aktivnosti v šestdesetih letih 20. stoletja v povezavi z urejanjem poplavne varnosti ozemlja vzhodno od Hudinje, severno od današnjega reguliranega korita Voglajne in južno od Ložnice. Študija izvedljivosti je izpostavila nekaj pomembnih dejstev, med njimi to, da čez parcelo poteka več koridorjev industrijskih cevovodov, vodovod in plinovod. Preliminarne raziskave so pokazale tudi, da so temeljna tla pod glavnino umetnih nasutij glinasta in malo prepustna za vodo – takšna tla imenujemo »izolatorji«. V izolatorjih se podzemna voda pretaka izjemno počasi, količina pretoka in z njim povezano širjenje potencialnih onesnaževal sta zelo omejena, glina pa je tudi dober adsorbent za onesnaževala. Ker je podzemna voda glavni medij za podzemno širjenje onesnaževal, je bil to za izdelavo študije izvedljivosti remediacije eden ključnih vhodnih podatkov.

Za izdelavo idejnih, izvedbenih in tehnoloških projektov sanacije - remediacije bo potrebno z dodatnimi vrtinami pridobiti še manjkajoče podatke. Natančno bo treba razmejiti malo prepustna tla na pobočnem delu parcele od prepustnejših tal na vznožju pobočja ter izdelati recepture za remediacijo. Nazadnje, a ne najmanj pomembno - spoštovati je treba pietetnost lokacije. S posebnimi raziskavami, imenujemo jih nedestruktivne geofizikalne raziskave, bo potrebno ugotoviti, ali se na vplivnem območju parcele nahajajo zamolčana povojna grobišča. Zato so bili v načrtovanje raziskav za projektiranje vključeni tudi pristojni strokovnjaki vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Katera onesnaževala so v prekomernih količinah prisotna na lokaciji onesnaženega območja Teharje?

Sodba evropskega sodišča v zadevi C-140/14 zaradi neizpolnjevanja obveznosti države po direktivah 2008/98/ES in 1999/31/ES z dne 16.7.2015 se nanaša na nasutja, ki so bila na parcelo 115/1, k.o. Teharje nelegalno pripeljana med leti 2000 – 2006 iz različnih virov. Ta nasutja so po sestavi iz mešanice naravnih zemljin, gradbenih in industrijskih odpadkov, med slednjimi prevladujejo metalurške žlindre iz stare cinkarne. V trdnih nasutjih so prekoračene vsebnosti arzena, kadmija, bakra, svinca in cinka, celo živega srebra, v enem od 17 znanih vzorcev je bila identificirana tudi presežna vsebnost kroma. Kako visoko nad mejnimi vrednostmi so prekoračene vsebnosti navedenih kazalnikov onesnaženja, ni moč enoznačno odgovoriti, saj so merila v različnih slovenskih in evropskih uredbah za različne namene obravnave tal različna in medsebojno niso usklajena.

Za načrtovanje remediacije tal na parceli 115/1, k.o. Teharje so zanimivi in pomembni rezultati kemičnih analiz izlužkov iz umetnih nasutij, analize stanja zemljin v geološki podlagi ter analize podzemne vode iz opazovalnih vodnjakov – piezometrov. Doslej je bilo izvedenih 8 analiz izlužkov iz umetnih nasutij. V izlužkih 4 kompozitnih vzorcev so bile prekoračene vrednosti arzena in kadmija, vrednoteno glede na merila Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. V vzorcih iz geološke podlage tik pod nasutji ni bilo zaznati nobene prekoračene vrednosti niti v zemljinah niti v izlužkih zemljine. Preliminarne kemične analize podzemne vode iz 4 piezometrov niso pokazale prekoračenih interventnih vrednosti za kriterije po t.i. Dutch listi (2009) - v Sloveniji ustreznih kriterijev za podzemno vodo nimamo. Hkrati je vredno poudariti, da so v podzemni vodi visoke vrednosti bora, ki je značilen kazalnik starejših antropogenih onesnaženj in ne umetnih nasutij iz let 2000 - 2006, na katera se sicer nanaša izrečena sodba EU sodišča.

Kakšen vpliv lahko imajo ta onesnaževala na širše območje oziroma kakšna so tveganja?

Pri obravnavi morebitnih širših vplivov parcele 115/1 na onesnaženje širšega območja Celja ne bi smeli prezreti starega opozorila: »Pazi, da zaradi drevesa ne spregledaš gozda.« Študija izvedljivosti je pokazala, da je na parceli vseh umetno nasutih materialov cca 150.000 m3 ± 20.000 m3 na ca 4,6 ha površine. Po podatkih skrbne okoljske presoje, ki so jo za Cinkarno izvajali tuji inštituti, se umetna nasutja podobne sestave raztezajo severno od Kidričeve ulice, vzhodno od Hudinje in zahodno od odcepa sedaj zasute in nove struge Voglajne, to je na ca 45 ha ozemlja. Raziskave in izračuni geometrije površin južno od Kidričeve ulice do Voglajne in na območju stare cinkarne kažejo, da se onesnažena tla raztezajo na več kot 18 ha. Po podatkih Zavoda za gradbeništvo Slovenije je samo na ozemlju stare cinkarne ca 1,5 mio m3 onesnažene zemljine. Nasutja na parceli 115/1 predstavljajo torej manj kot 10 % s podobnimi nasutji obremenjenih površin vzhodno od Hudinje, med Ložnico in novo strugo Voglajne, vključno z ozemljem stare cinkarne. Umetna nasutja so tudi zahodno od Hudinje, vendar je obseg le teh manj raziskan in zato tudi manj znan. A tudi podatek o ca 10 % deležu površin z umetno nasutimi in težkimi kovinami onesnaženih zemljin sam po sebi ne zadošča - primerjati moramo tudi značaj geološke podlage in zlasti prisotnost vodonosnih slojev pod nasutji s prekomerno vsebnostjo težkih kovin. Po preliminarnih raziskavah je delež površin, pod katerimi so vodonosni sloji in ki odpadejo na parcelo 115/1, manjši od 3-5 % glede na ostala zemljišča. V te številke niso vključena področja degradiranih tal na vplivnem območju deponij na Bukovžlaku, sicer bi bil vplivni delež parcele 115/1 še neprimerljivo manjši.

Kot najboljša rešitev za sanacijo degradiranega območja Teharje se je pokazala površinska remediacija na sami lokaciji z izvedbo izolacije s pokrovom. Katera tehnologija se bo pri tem uporabila in kakšen bo status območja po remediaciji?

Predlagam, da izraz »najboljša rešitev« nadomestimo z izrazom »inženirsko in okoljsko primerna rešitev«. Projektiranje je v večini primerov iskanje kompromisov med željami in možnostmi. Je tehtanje med družbeno, tehnično in okoljsko sprejemljivostjo, varnostjo, izvedbenimi možnostmi oziroma tradicijo in stroški, vse pa znotraj veljavnih zakonodajnih okvirov. Naj ponazorim s konkretnim primerom: »najboljša« rešitev za parcelo 115/1 bi, na prvi pogled in tudi po mnenju nekaterih, bila ta, da bi vso onesnaženo zemljino, ca 150.000 m3, odpeljali drugam in od nekod pripeljali nove, neoporečne zemljine. Z njimi bi po izkopu onesnaženih zemljin ponovno zasuli nekdanje vojaške in drenažne jarke in močvirja ter sanirali in ozelenili ca 4,5 - 5 ha razgaljenih površin. Vprašanje je, kam izkopane materiale odpeljati in od kod pripeljati nove in neoporečne; kakšne bodo okoljske posledice zaradi hrupa, prahu, vibracij, erozije začasno razgaljenih površin; kakšna bo škoda na lokalni cesti; kaj storiti z obstoječo infrastrukturo. V primeru izkopa onesnaženih nasutij bi »ostalo v zraku« več sto metrov industrijskih cevovodov, ki so bili že pred več kot 40 leti položeni na umetna, po današnjih kriterijih onesnažena nasuta tla, proizvodnjo v Cinkarni bi morali začasno prekiniti ali zgraditi obvode cevovodov, morda bi morali začasno prekiniti obratovanje plinovoda. Ali je to res »najboljša« rešitev? Zagotovo ni. Zato moramo iskati med drugimi opcijami sanacij – remediacij. Na voljo so različne metode, ene bolj in druge manj preizkušene v praksi.

Geodetske in preliminarne geološke raziskave na parceli 115/1 so pokazale, da je možno potencialne poti podzemnega in površinskega širjenja onesnaževal iz parcele učinkovito presekati z izgradnjo nekaj metrov globoke drenaže ob peti umetnih nasutij in hkratni izgradnji pokrova. Pokrov (angl. cover) ni le kup zemlje, s katerim prekrijemo nekaj, česar nočemo videti. Pokrov je inženirska konstrukcija, projektirana na podatkih dolgoletnih meteoroloških in hidroloških opazovanj, z uporabo naprednih računskih modelov, s katerimi modeliramo gibanje vode v tleh: infiltracijo padavin, evapotranspiracijo in površinski odtok za različne kombinacije uporabljenih materialov in za različne geometrijske rešitve pokrova. S pokrovom lahko učinkovito zmanjšamo infiltracijo padavin in s tem podzemnega iztoka onesnaževal na manj kot 2 % vrednosti, preprečimo raznašanje onesnaževal v zrak in/ali nekontrolirane posege človeka ali živali v onesnažena tla. Konstrukcije pokrovov lahko prilagajamo različnim namenom končne rabe tal, od parkovnih zasaditev, izgradnje športnih površin ali priprave temeljnih tal za gradnjo industrijskih objektov. Objekti za olimpijske igre v Londonu leta 2012 so bili na primer zgrajeni na obsežnih območjih zelo degradiranih tal, sanacije in remediacije pa so potekale selektivno, na osnovi rezultatov podrobnih raziskav. Kakšna bo konstrukcija pokrova na parceli 115/1, ta hip še ni moč povedati – to bo povedal idejni projekt. Dokončna konstrukcija in materiali v pokrovu pa bodo znani po izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pomemben razlog za sanacijo območja, kar je bil tudi eden izmed večjih argumentov za tožbo s strani Evropske komisije, je potencialno tveganje za onesnaženost podzemnih voda. Kaj so pokazale podrobne analize – kakšno tveganje predstavlja onesnaženo območje za podzemne vode in s katerimi ukrepi se bo preprečilo, da bi prišlo do njihovega onesnaženja?

Podrobne raziskave in analize še niso bile izvedene in bodo dokončane v letu 2018. Preliminarne analize, med njimi geološka in hidrogeološka opredelitev ozemlja, kemične analize podzemne vode in geoloških tal ter hidrogeološka analiza tveganja za podzemne vode so pokazale, da je tveganje onesnaženja podzemne vode v vodonosnikih v celjski kotlini zaradi umetnih nasutij na parceli 115/1 zelo zelo majhno. Z enostavnimi ukrepi dreniranja in prestrezanja voda in z izgradnjo pokrova bo možno potencialna tveganja še dodatno zmanjšati. Hkrati pa bi morala biti parcela 115/1 vsem v poduk: če prevoziš rdečo luč in te zasači policaj, boš moral plačati kazen, tudi če nisi povzročil nesreče. Sodišče EU je v primeru parcele 115/1 izreklo sodbo, ker država Slovenija ni preprečila črnega odlaganja izkopnih zemljin na parceli, kar bi lahko imelo neugodne okoljske posledice, in ne zaradi nastale okoljske škode. Raziskave za projekt, ki se bodo pričele v naslednjih tednih, bodo odgovorile, kakšna je dejansko povzročena okoljska škoda zaradi omenjenega črnega odlaganja viškov izkopnih materialov, na katere se nanaša sodba EU sodišča, in kakšna je škoda zaradi starejših dogajanj na parceli, vse v povezavi z vplivi iz bližnje in širše okolice. Temu bodo prilagojene projektne rešitve sanacije na parceli na nivoju idejnega projekta, vendar so nastavki projektnih pristopov že podani študiji izvedljivosti, ko jo je potrdila EU.

Vsa dela na degradiranem območju lokacije Teharje naj bi se zaključila do konca leta 2021. Je to glede na obseg del izvedljivo in kakšen je predviden potek del?

S tehničnega vidika izvedbe remediacije je ta rok vsekakor uresničljiv, še posebej, če bi se remediacija usmerila zgolj v nelegalno navožena nasutja, na katera se nanaša sodba Evropskega sodišča. Ker pa ima širše ozemlje značaj degradiranih tal, je smiselno, da se ukrepi sanacije - remediacije načrtujejo na celotni parceli, upoštevaje omejitve zaradi infrastrukturnih cevovodov in nenazadnje pietetnost lokacije. Zato bo dejanski končni rok remediacije bolj kot od tehničnih omejitev odvisen od omejitev, ki utegnejo izvirati iz upravnih postopkov pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo.

------------------------

Sanacija Celjske kotline

Predlog zakona za celovito sanacijo Celjske kotline

Janja Sluga
Janja Sluga

Celjska kotlina velja za eno najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Dolga leta se je govorili o pripravi aktov za celovito sanacijo Celjske kotline, vendar se to še ni zgodilo. Zato je poslanka Stranke modernega centra Janja Sluga skupaj s stroko in civilno družbo v Celju oblikovala predlog zakona za sanacijo Celjske kotline in ga posredovala Vladi.

Konec lanskega leta ste koalicijskim partnericam posredovali predlog zakona za sanacijo Celjske kotline. Kako je bil predlog sprejet oziroma kakšni so odzivi na predlog zakona?

Konec januarja sem v parlamentarno proceduro vložila Predlog zakona o nujni sanaciji Celjske kotline, podprtega s podpisi poslancev SMC in poslanca SD. Zavedam se, da zakonska rešitev ni sistemska, saj bi takšno rešitev, skladno z Zakonom o varstvu okolja, morala z odlokom sprejeti pristojna ministrica. Vendar pa Celjani ne moremo več čakati. Pričetek izvajanja ukrepov je za Celje in okolico nujen in je po zakonskem predlogu možen takoj. Predlog zakona podpirata obe občini, na kateri se zakon nanaša, torej Mestna občina Celje in Občina Štore. Podporo predlogu zakona je izrazil tudi Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter Civilne iniciative Celja in Institut za okolje in prostor Celje.

V določbah predlaganega zakona o okoljski sanaciji Celjske kotline so definirani tudi ukrepi za izboljšanje okolja. Kateri so najnujnejši?

Zakon določa tri prioritetna območja glede na raven onesnaženosti. Določbe podrobneje določajo ukrepe za izboljšanje okolja, tako splošne kot tudi specifične. Ukrepi so povzeti iz projekta »Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja – modelni pristop na primeru Celjske kotline« in na podlagi posvetovanj s strokovno javnostjo. Zaradi varovanja zdravja najmlajše populacije sta dodana še dva splošna ukrepa in sicer nadzorovana zamenjava onesnažene zemlje na otroških igriščih ter spremljanje zdravstvenega stanja otrok.

Kakšna je možnost, da bo zakon sprejet ter uveljavljen? Bo to še v času te vlade?

Želim si, da bi poslanci v tem primeru presegli politične delitve in dojeli, da je vsebina zakona tisto, kar ljudje potrebujejo in je zanje dobro ter bi zato zakon podprli. Predlog zakona namreč omogoča takojšnje reševanje problematike sanacije na širšem območju Celja, na katero Celjani čakajo že desetletja. Obstoječi roki zakonodajnega postopka pa omogočajo sprejetje predloga zakona še v tem sklicu.