Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Delo okoljskega pooblaščenca je dodana vrednost podjetja - EOL 126

Srečanje okoljskih pooblaščencev | Urška Košenina |
 
Pooblaščenci za varstvo okolja v podjetju se doslej niso srečevali. Tudi poznali so se med seboj bolj malo. Do izmenjave praks skorajda ni prišlo, razen po naključju. Zato ni čudno, da so na seji uredniškega odbora za pripravo priročnika, ki bo pomagal podjetjem premagovati ovire na prehodu v zeleno gospodarstvo, predlagali strokovno srečanje pooblaščencev. Glavna tema: kakšen naj bo status pooblaščencev, kakšne njihove naloge in odgovornosti. Osnutek novega zakona o varstvu okolja bi jim celo naložil sankcije, pa čeprav v podjetju pooblaščenci niso med tistimi, ki odločajo. V goste je pooblaščence povabila mag. Vilma Fece, direktorica oddelka Varstva okolja, varnost in zdravje pri delu v Gorenju. Srečanje je organizirala Akademija zelena Slovenija. In izplen delavnice? Nekaj zelo dobrih predlogov za pripravo zakona, ki opredeljuje status okoljskih pooblaščencev v podjetjih. Srečanje ni bilo zadnje.
 

Srečanje okoljskih pooblaščencev - foto Boštjan Čadej

V prvem delu strokovnega srečanja je mag. Vilma Fece predstavila Eko krog Gorenja, najbolj pa se je zadržala pri sistemu EMAS, ki jim dviguje ugled pri kupcih v tujini. Odločili so se tudi za uveljavljanje metode LCA.

Blaž Medja iz Pivovarne Laško Union je med drugim dejal, da so odgovornosti pooblaščenca v njihovem podjetju predvsem pri porabi vode in energentov, vendar je krovna zahteva družbe okoljska odgovornost. Njihova čistilna naprava proizvaja bioplin, sistem ionizacije so razvili kot alternativo za kemikalije, količino mešanih odpadkov pa so zmanjšali za 50 %

O izdelavi izhodiščnega poročila, kar je trd oreh za marsikatero podjetje, je pooblaščencem govorila mag. Polona Druks Gajšek iz Eurofins Erico. Pripravo seznama nevarnih snovi je uvrstila med osnovne probleme, razložila je spremembe Pravilnika o obratovalnem monitoringu in nov pravilnik o monitoringu stanja tal.

Mag. Vanesa Čanji iz Fit medie je opredelila trajnostni razvoj kot sinonim za uspešno podjetje. Vendar praksa kaže, da modela upravljanja trajnostnega razvoja podjetja večinoma nimajo. Posebej je omenila, da pooblaščenci, ki so pripravljeni sprejeti tudi vlogo inženiringa in povezovalca vseh informacij »one stop shop«, vse na enem mestu, lahko povečajo vrednost svoje pozicije.

V drugem delu strokovnega srečanja so pooblaščenci v treh skupinah razpravljali, kako naj bi bil reguliran njihov položaj v novem zakonu o varstvu okolja.

------------------------

Srečanje okoljskih pooblaščencev - foto Boštjan Čadej

Velike odgovornosti brez pooblastil

Razhajanje med pooblastili in odgovornostmi okoljskega pooblaščenca z vidika zakonodaje in z vidika podjetniške prakse:

  • Večina pooblaščencev za okolje je tudi vodja sistemov za varstvo okolja. Odgovorni za področje ravnanja z okoljem imajo v podjetjih bistveno širše odgovornosti, nekateri tudi pooblastila.
  • Zakonodaja daje po 30. členu ogromno odgovornosti okoljskemu pooblaščencu, ne daje pa mu pooblastil.
  • Okoljski pooblaščenci imajo v podjetju premalo informacij, da bi lahko ustrezno delovali na svojem področju.
  • Okoljski pooblaščenci lahko spremljajo zakonodajo, pišejo dokumentacijo, sporočajo vodstvu, usposabljajo zaposlene, ne morejo pa vplivati na končne odločitve.
  • Pooblaščence za varstvo okolja se v podjetjih večinoma vključi v projekt takrat, ko se je projekt že začel, ko se je v postopku pridobivanja dovoljenj ustavilo, ne pa v začetni fazi. Pomembno je, da se pooblaščence za varstvo okolja vključi na začetku širitve podjetja ali nove dejavnosti. Takšno vlogo naj mu dodeli tudi zakonodajalec.
  • Okoljski pooblaščenci imajo odgovornost, da spremljajo zakonodajo, da pripravljajo zahtevano dokumentacijo, da dajejo vloge, usposabljajo zaposlene, ne morejo pa prevzeti odgovornosti, če nimajo moči odločanja. Če vodstvo ne sprejme predlogov za izboljšanje, potem ni okoljski pooblaščenec tisti, ki bo sankcioniran. Tudi če gre podjetje v stečaj in se po stečajnem postopku ugotovijo nepravilnosti, ki so se zgodile v podjetju, za to ni odgovoren okoljski pooblaščenec, ker je odločitve sprejemalo vodstvo.
  • Okoljski pooblaščenci so večkrat obravnavani kot svetovalna služba, ne pa služba, ki mora sodelovati v procesu odločanja.
  • Okoljski pooblaščenec mora spodbujati izboljšave v proizvodnji in poslovanju, ker želi, da podjetje posluje skladno z okoljskimi standardi.
  • V novem ZVO mora biti opredeljeno, koliko pooblaščencev je potrebnih glede na velikost podjetja.
  • Okoljski pooblaščenec bi moral biti del menedžerskega, vodstvenega tima.
  • Pooblaščenec mora prevzemati naloge zelo širokega spektra (okoljevarstveno dovoljenje, meritve, poročanje statističnemu uradu, spremljanje zakonodaje, biti prisoten pri presojah itd.), njegovo delo pa ni ustrezno vrednoteno.

Kakšno vlogo imajo okoljski pooblaščenci pri trajnostnem razvoju podjetja oziroma zeleni rasti?

a) Trenutna vloga:

  • Pooblaščenci so pogosto promotorji novih idej in predlogov na področju trajnostnega razvoja, vendar če ni zavedanja v podjetju, se predlogi ne realizirajo.
  • Pomembna je povezovalna funkcija okoljskega pooblaščenca v podjetju, kajti določeni projekti zahtevajo tudi sodelovanje zunanjih izvajalcev, s katerimi sodeluje pooblaščenec. Pooblaščenec mora imeti zelo široko področje znanja, da lahko povezuje pri doseganju želenih ciljev zelene rasti podjetja.
  • Če je varovanje okolja in zelena rast eno od temeljnih smernic lastnika podjetja, potem ima oseba, ki je odgovorna za to področje, večjo vlogo kot v podjetju, kjer je to le papirnata obveznost.

b) Predlogi za spremembe

  • Okoljski pooblaščenci naj se udeležujejo več podobnih strokovnih srečanj in delavnic, kjer lahko izmenjujejo prakse in ideje, da se lahko izpopolnjujejo.
  • Okoljski pooblaščenec mora imeti vpogled v vse projekte v podjetju, da lahko oceni, če imajo kakšen vpliv na okolje. Slednje zahteva ISO 14001, kjer presojevalec vedno vpraša, kako so projekti vključeni v sistem ravnanja z okoljem.
  • Okoljski pooblaščenci morajo biti aktivni pri pripravi novega ZVO in si prizadevati za njihovo drugačno opredelitev odgovornosti, pooblastila in statusa.
  • Okoljski pooblaščenci morajo imeti možnost odločanja, ne le dajanja mnenj. To je možno urediti tudi z drugačno normativno ureditvijo.
  • Okoljski pooblaščenci bi morali imeti stro­kovno združenje okoljskih poobla­
    ščencev.
  • V zakonodaji mora biti jasno napisana funkcija pooblaščenca, opis nalog, naziv itd.