Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja - EOL 124/125

Tjaša Klavžer
Tjaša Klavžer

Vprašuje Tjaša Klavžer iz 1. d razreda na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, pod vodstvom profesorice mentorice Helene Fortuna Jelenc.

Vprašanje: Kaj bi lahko v Sloveniji naredili, da bi zmanjšali izsekovanje gozdov?

Odgovarja Boris Rantaša, svetovalec na Zavodu za gozdove Slovenije:

V Sloveniji ni izsekovanja gozdov v smislu krčenja gozdnih površin, kot ga še vedno lahko zasledimo predvsem v tropskem deževnem gozdu. V Sloveniji z gozdovi gospodarimo trajnostno, sonaravno in večnamensko, vzdržujemo gozd v optimalnem stanju, ki lahko trajno zagotavlja vse funkcije gozdov, od lesno-proizvodne do cele palete ekoloških in socialnih funkcij gozda. To pomeni, da pri sprejemanju odločitev za posek dreves pri gospodarjenju z gozdovi upoštevamo cel spekter različnih učinkov, ki jih bo takšen ukrep imel.

Skoraj 60 % površine Slovenije danes pokrivajo gozdovi. Povečevanje gozdnih površin na račun zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč v Sloveniji se je po več kot 130 let dolgem obdobju, od leta 1875, ko je bilo z gozdom pokritih le 36,4 % ozemlja današnje Slovenije, v glavnem zaključilo. V zadnjih letih občasno opažamo povečane pritiske na gozd in njegovo krčenje v primestnih območjih in območjih intenzivnega kmetijstva, vendar pa na ravni celotne Slovenije ti pritiski niso zaskrbljivi. Na Zavodu za gozdove Slovenije smo v letu 2016 zabeležili 769 prošenj za posege v gozdove in njihovo krčitev s skupno površino 352 hektarov, kar je relativno malo glede na to, da je v Sloveniji 1.163.812 ha gozdov.

Posek dreves pri gospodarjenju z gozdovi ima v Sloveniji večinoma negovalni značaj. S posekom zrelih dreves oblikujemo ugodne razmere za razvoj mladega gozda in tako pospešujemo razvojni krog gozda. Včasih pa je posek dreves nujen, ko so ta poškodovana zaradi naravnih ujm (veter, sneg, žled) ali zaradi napada škodljivcev, kot je npr. smrekov lubadar. Takšno sečnjo gozdarji imenujemo sanitarna sečnja. V zadnjih letih smo morali zaradi posledic katastrofalnega žledoloma leta 2014 in napada smrekovega lubadarja, ki je žledolomu sledil, posekati veliko poškodovanih dreves, predvsem smreke.

V Sloveniji letno priraste približno 8 in pol milijonov kubičnih metrov lesa. Možni letni posek po gozdnogospodarskih načrtih znaša 6,5 milijona kubičnih metrov lesa. Pred žledolomom je letni posek lesa v slovenskih gozdovih znašal 4 milijone kubičnih metrov lesa, po žledolomu pa letno posekamo nekaj več kot 6 milijonov kubičnih metrov lesa. Tudi po naravni katastrofi v slovenskih gozdovih tako posekamo manj lesa, kot smo načrtovali, in precej manj, kot ga vsako leto priraste.

V Sloveniji je gospodarjenje s posekom večjih gozdnih površin »na golo« z Zakonom o gozdovih prepovedano. Lastnik gozda drevesa ne sme posekati kar na lastno pest, ampak potrebuje odobritev (odločbo) Zavoda za gozdove Slovenije. Lastnik gozda in revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije skupaj izbereta drevje za posek, upoštevajoč potrebe lastnika in strokovna izhodišča gospodarjenja z gozdovi, ki so zapisana v gozdnogospodarskih načrtih.

Za konec želimo poudariti, da v Sloveniji gospodarimo z gozdovi resnično skrbno in se zaradi poseka dreves za prihodnost gozdov ni potrebno bati. So pa resna grožnja podnebne spremembe, ki se kažejo tudi v vedno pogostejših naravnih ujmah, ki lahko odločilno vplivajo na bodočo podobo slovenskih gozdov.