Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Inovativni izdelki dopeke so adut v izvozu, najbolj pa ajdov kruh z orehi - EOL 124/125

Pekarska panoga | Jože Volfand |
 
V slovenski pekarski panogi, ki izboljšuje poslovanje in se s prodajo širi na tuje trge, zavzema Žito posebno mesto. Ne le zaradi tradicije in tržnega deleža doma, pač pa tudi, ker se je z novim lastnikom podjetje znašlo v Skupini Podravka. Kje je Žito zdaj, katera vrata mu odpira Podravkina globalna prodajna mreža in s katerimi novimi izdelki najbolj strežejo okusom domačih in tujih kupcev? Janez Bojc, direktor v podjetju Žito d.o.o., pravi, da je za podjetje značilna rast. Letos z izvozom pričakujejo dvomestno rast. Ob poslovnih rezultatih pa je zadovoljen tudi z okoljsko bilanco. Kar zadeva projekt Izbrana kakovost, meni, naj se uveljavlja predvsem tam, kjer so blagovni viški.
 
Janez Bojc
Janez Bojc

Z nekaterimi prevzemi in povezovanji bi se naj pekarska panoga v Sloveniji konsolidirala in izboljšala poslovanje. Optimizacija stroškov, tuja konkurenca, pritiski trgovine, nizka dodana vrednost, digitalizacija in robotizacija, zdravo prehranjevanje, prodor bio izdelkov, zahtevnejši okoljski in prehrambni standardi ter drugo silijo panogo v nove modele poslovanja in v inoviranje proizvodnje. Kako se bo končalo poslovno leto panoge, kako oživlja in kakšne rezultate pričakuje Žito?

Pekarstvo je v Sloveniji zagotovo uspešna panoga, v kateri je v letu 2016 več kot 350 družb in 200 samostojnih podjetnikov ustvarilo 386 milijonov evrov prihodkov. Rast prodaje v panogi se vsako leto krepi in je v letu 2016 znašala 7,6 %. Prvih 10 družb glede na prodajo je ustvarilo tri četrtine vse prodaje. Zagotovo je tudi glede na spremembe v poslovanju in nakupna pričakovanja pri potrošnikih konsolidacija v panogi še vedno aktualna. A le, v kolikor je posel v korist družbe in povečuje njeno vrednost. Prav je tudi, da imamo močno konkurenco, ki nas motivira v še bolj kakovostno delo. Žitov tržni delež v sektorju pekarstva je več kot četrtinski. V letu 2016 smo imeli čistih prihodkov od prodaje več kot 123 milijonov evrov, v letu 2015 več kot 115 milijonov evrov in v letu 2014 več kot 113 milijonov evrov. Za letošnje poslovno leto pa poslovnih podatkov še ne moremo razkrivati, saj smo del skupine, ki kotira na zagrebški borzi.

Po odmevni lastniški spremembi naj bi se Žitu v Podravki odprli novi trgi. Kaj se je spremenilo pod novim lastnikom in kako se to kaže v proizvodnji?

Ob podpori našega lastnika, Podravke d.d., smo v Žitu v zadnjih letih začeli z valom investicij za posodobitev proizvodnih in tehnoloških procesov ter z digitalno transformacijo podjetja. Tako smo investirali v posodobitev ajdovega mlina, nabavili sodoben zamrzovalni spiralni tunel in več etažnih peči. V naši proizvodni enoti v Gradišču je tudi centralizacija proizvodne dejavnosti za čaje celotne Skupine Podravka, ne le Žitove blagovne znamke 1001CVET. Prav tako smo tehnološko posodobili celotno proizvodno linijo filter čajev. V pekarni Bežigrad smo z novimi tunelskimi pečmi posodobili proizvodnjo toastov in linijo modelnih kruhov. Po integraciji Žita v poslovni sistem Podravka, d.d. vlagamo veliko sredstev v implementacijo informacijskega sistema SAP z namenom digitalne transformacije vseh poslovnih procesov.

Kako to vpliva na prodajo, finance in izvoz?

Skupina Žito je v letu 2016 v tujini prodala za 25,5 mio EUR in tako ustvarila 21 odstotkov celotne prodaje. To je skoraj 12 odstotna rast prodaje na tujih trgih, kjer letos računamo na dvomestno rast prihodkov. Žitovi najmočnejši izvozni produkti so sicer inovativni izdelki dopeke, najbolj prodajan izdelek na tujem trgu pa je ajdov kruh z orehi. Največji izvozni trgi Žita so v Zahodni Evropi, in sicer Italija, Nemčija, Španija in Avstrija. Sledijo jim države Adria regije. S Skupino Podravka pa Žitova trgovska mreža sega tudi na bolj oddaljene trge, na druge kontinente. Evropski trg predstavlja 14 % izvoza, 6 % so države bivše Jugoslavije, 1 % pa ostale države.

So možnosti še za večji izvoz?

Mednarodni trgi ponujajo ogromno priložnosti za inovativne izdelke, ki prinašajo na prodajne police novosti v kombinacijah okusov in oblik izdelkov. Poudarek dajemo uvrstitvi naših novih izdelkov na police tujih trgovcev, ki stalno iščejo nove ideje in inovativne izdelke. Želimo povečati tudi prodajo izdelkov za dopeko na novih trgih. Preko Podravkine trgovske mreže in predstavništev lahko Žitova prodaja posega na bolj oddaljene trge, kot so Kitajska, Rusija, Japonska, Avstralija, Savdska Arabija, Izrael, pa tudi Severna Amerika in Kanada. Največji izvozni trgi Žita so sicer v Zahodni Evropi in v državah Adria regije. Na teh trgih smo že z našimi izdelki. Kljub temu imamo v izvozu še veliko priložnosti.

Portfelj Žita je zelo raznovrsten. Ali se v zadnjih treh letih struktura proizvodnje in realizacije spreminja? Koliko se povečuje prodaja zamrznjenega programa, bio izdelkov oziroma izdelkov s certifikatom in koliko novih proizvodov ste ponudili trgu?

Vsako leto ponudimo trgu večje število novih izdelkov. Samo letos so to bili Žitov toast s konopljo, nova začimba Maestro dimljena paprika, bio pirin kus kus Zlato polje, 3-barvni miks riž Zlato polje, Gorenjka chef mlečni čokoladni obliv, rustikalni grisini in novi okusi klasičnih grisinov, bio ovseni kosmiči, bio kvinojini kosmiči in bio mešanica mok iz pražit. Še več novosti bi lahko naštel. Smo inovativni. V letu 2016 je predstavljal največji delež prodaje steber pekarstva, Žitovi kruhi in zamrznjene dobrote, kar 41 %. Nato sledijo sodobna kuhinja 19 %, to so Zlato polje, Maestro, 1001 CVET, konditorstvo 16 %, Šumi, Gorenjka, in mlinarstvo 7 %, Natura. Preostali del prihodkov od prodaje predstavlja trgovsko blago ter prodajne kategorije podjetja Podravka, kamor se uvršča izdelke blagovne znamke Lino, kulinarstvo, mediteranska prehrana, kondimenti ipd.

Kaj najbolj iščejo kupci?

Pri kupcih je opaziti povpraševanje po izdelkih, primernih za vegetarijance in vegane, veča se prodaja bio in brezglutenskih izdelkov, prigrizkov ter izdelkov dopeke.

Dopeka postaja med pomembnimi aduti prodaje, saj so jo potrošniki dobro sprejeli. Se to pozna tudi v vaši prodaji?

Dopeka na prodajnem mestu je še vedno eden glavnih trendov in smernic razvoja. To so predvsem različne visokokakovostne vrste kruha, ki jih Žitovi peki zamesijo, deloma spečejo, potem pa globoko zamrznejo. Taki pekovski izdelki potujejo na mesto prodaje, kjer jih v trgovinah in bencinskih črpalkah do konca spečejo. Prav naši inovativni izdelki dopeke so Žitov najmočnejši izvozni produkt. Na tujih trgih se uveljavljamo predvsem zaradi inovativnosti, izvirnih in rustikalnih oblik ter po prepoznavnem okusu. Najbolj prodajan izdelek na tujem trgu je ajdov kruh z orehi.

Iz katere moke? Domače ali uvožene? Živilci radi poudarjate, da proizvajate izdelke iz slovenskih surovin. Zmogljivosti podjetja Žito so večje, torej vaših potreb slovenske njive ne zadovoljujejo. Kolikšen delež surovin kupujete v tujini, kako zagotavljate kakovost in izpolnjujete standarde zlasti, kar zadeva zdravo prehranjevanje?

Skupna letna poraba pšenice v Žitu d.o.o. je približno 60 tisoč ton. Od tega jo okrog tretjino odkupimo od slovenskih pridelovalcev, ostalo pšenico odkupujemo na borzi, predvsem iz sosednje Madžarske. Že več let ob domači žetvi Žito zagotavlja odkup zadostnih količin slovenske pšenice. Tako ves kruh in pekovske izdelke na slovenskem trgu domačim potrošnikom zagotavljamo praktično vse leto. Tako je bilo tudi letos. Torej iz 100 % slovenske pšenice. Ohranjamo svoje mesto med največjimi odkupovalci slovenske pšenice in izkazujemo podporo lokalnim pridelovalcem. Podpiramo pot k večji slovenski samooskrbi s pšenico. Tudi naša linija žit in stročnic pod blagovno znamko NATURA je v velikem delu pridelana v sodelovanju z domačimi pridelovalci, ki imajo za svoje pridelke pridobljeno oznako bio in evropski znak certificiranega ekološkega živila. Za ostale izdelke, predvsem testeninarski program, kjer potrebujemo na primer pšenico durum, ki je doma ne pridelujemo, to uvažamo, prav tako za nekatere moke v mlinarskem programu.

Pri pšenici slovenskega izvora je aktualna tudi shema Izbrana kakovost Slovenije. Kaj velja pri tem za področje vaše primarne panoge?

Kot sem nedavno omenil na žitni konferenci, se je treba vprašati, kaj bo slovenska pšenica, v dobrih letinah jo pridelamo 60.000 do 70.000 ton, porabimo pa 150.000 ton, dala potrošniku, ki bi za izdelke za poreklo plačal višjo ceno. Izbrano kakovost je dobro uveljavljati tam, kjer so blagovni viški in kjer je dodana vrednost bližina ali kratek transport, kot je to pri sadju ali zelenjavi. Ne pa tam, kjer viškov ni, kot je pri pšenici. V Žitu zato bolj razmišljamo o nišni proizvodnji, kot so na primer izdelki iz surovine, ki je pridelana brez fitofarmacevtskih sredstev, druge sorte, ki so specifične za Slovenijo, in podobno.

Letos je bilo Žito nagrajeno za štiri izdelke, za čaje in kruh, z nagrado Super Taste Award. S čim ste prepričali mednarodni inštitut, ki je ocenjeval kakovost in okus izdelkov?

Tako je. Najvišjo oceno, kar tri zvezdice, je prejel Žitov stoletni kruh s semeni chia, po dve zvezdici Superior Taste Award pa so prejeli čaj 1001 CVET z okusom ingverja, otroški bio čaj ter ajdov kruh z orehi. Mednarodni inštitut International Taste & Quality Institute, ki ocenjuje kakovost in okus izdelkov, se pri ocenjevanju osredotoča na okus, vonj, teksturo, obliko in videz izdelkov. Podjetja predložijo svoje izdelke na degustacijah, tako da lahko žirija verodostojno oceni okus in certificira kakovost. Žirijo sestavlja 135 vrhunskih kuharjev in someljerjev. Zagotovo je žirijo prepričala kakovost naših izdelkov, saj uporabljamo najkakovostnejše sestavine in sledimo okusom kupcev. Kakovost Žitovih izdelkov dokazujejo tudi številne druge nagrade. Med njimi je več kot 260 Zlatih priznanj za kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, keksov in slaščic, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.

Vaši izdelki naj bi bili praktično brez transmaščobnih kislin. Po raziskavi, ki poteka v Sloveniji, tretjina slovenskih pekarn in slaščičarn uporablja transmaščobe, ki so nevarne zdravju. Vaš komentar in kako je to v Žitu?

V Žitu stalno spremljamo trende in novosti na področju zdrave uravnotežene prehrane. H kakovosti smo zavezani tudi s certifikatom sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015. Večina proizvodnih enot ima še svoj certifikat za IFS Food standard, ki postavlja zahteve za varna živila. Eden od ciljev spremembe receptur naših izdelkov je bila v zadnjih letih tudi zamenjava maščob zaradi vsebnosti transmaščobnih kislin. Tako smo že pred leti izpeljali številne spremembe receptur naših izdelkov in hidrogenirane ter delno hidrogenirane maščobe zamenjali z drugimi maščobami. Danes v Žitovih izdelkih praktično ne uporabljamo delno hidrogeniranih maščob, ki so glavni vir t. i. industrijskih transmaščobnih kislin. Zato so vsebnosti transmaščobnih kislin v teh izdelkih znatno pod 2 %, kolikor predpisuje najstrožja zakonodaja, kot je npr. na Danskem. Zavedati pa se moramo, da so transmaščobne kisline naravno prisotne v maščobah živalskega izvora. Postopno zmanjšujemo tudi vsebnost sladkorja in soli v naših izdelkih, pri čemer razvijamo izdelke tako, da ni opaznih sprememb okusa.

V zadnjem času je v državi več akcij, ki bi naj preprečile visok odstotek zavržene hrane. Tudi v Žitu ste ugotavljali, da so vam iz trgovin pred leti vračali tudi 20 % kruha. Kako je sedaj in kaj storite z neprodanimi proizvodi?

V Žitu za kruh, ki ostane od dnevne peke in se ne proda, poskušamo najprej skleniti dogovore s trgovci, da se zmanjšujejo vračila. Tu smo že opazili napredek. Vračila so precej manjša. Tudi na primer zaradi znižanih cen neprodanega kruha prejšnjega dne v maloprodaji. V naslednjem koraku porabne krušne izdelke tudi doniramo dobrodelnim organizacijam. Za primer, Žito Bežigrad tedensko donira okoli 85 kilogramov krušnih izdelkov. Prejemniki tega kruha so Karitas, Sestre usmiljenke in Zveza Prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje s projektom Botrstvo. Organizacije viške kruha dvignejo same, nekaterim jih dostavimo mi. In na koncu ostanke kruha, ki res niso več uporabni za prehrano, predelamo v krmo za živali. Nasploh se trudimo, da se kruh, ki so ga spekli naši peki, nikakor ne znajde v smeteh.

Kakšna je vaša letna okoljska bilanca, če primerjate rezultate za zadnja tri leta? Na primer poraba materiala za embalažo, poraba vode, električne energije, ravnanje z odpadki, prašni delci, kemikalije… Naročniki embalaže, na primer, iščejo optimizacijo stroškov v decentralizaciji. Pri katerih izdelkih je največ embalažnih izzivov?

V Žitu izvajamo energetske preglede in nadgrajujemo projekte izboljšav. Prav tako izvajamo energetski menedžment. Avtomatiziramo in načrtovano zajemamo podatke o porabi energentov in jih primerjamo s predvidenimi podatki. Tako zelo hitro ugotovimo odstopanje in ukrepamo. Usmerjeni smo na prihranke pri energentih in povsod pri uporabi tehnološkega goriva prehajamo iz KOEL na zemeljski plin in s tem zmanjšujemo proizvodne stroške. Na lokaciji Šumi bonboni smo na primer že pred leti izvedli kogeneracijo, ko smo ob pridobivanju električne energije iz plina odvečno toploto uporabili v tehnološkem procesu. Z izboljšanjem delovanja kotlovnice v Kruh pecivu smo zmanjšali porabo energentov na tem mestu za 102.000 evrov na leto. Pri porabi vode smo pristopili k natančnemu vrednotenju količin vode, ki jo porabimo kot surovino v svojem procesu, in za ta delež zmanjšujemo dajatve za obremenjevanje odpadnih voda. Redno izvajamo nadzor nad ločevanjem odpadnih frakcij odpadkov na samem izvoru. Prizadevamo si, da na trg dajemo manj transportne in prodajne embalaže. Prav tako pri razvoju nove embalaže dajemo poudarek inovativnosti pri izbiri materialov in tehnologij, ki ob ustrezni zaščiti izdelka predstavljajo čim manjšo obremenitev za okolje.

Po katerih merilih je bilo Žitovo pirino vlečno testo najbolj inovativni izdelek?

Strokovna skupina Inštituta za nutricionistko je pri ocenjevanju upoštevala najrazličnejše vidike inovativnosti, kot so posebnosti v sestavi in hranilni vrednosti živila, posebnosti formulacije in embalaže živila, posebnosti v tehnologiji proizvodnje živila ter druge vidike inovativnosti, kot je npr. prijaznost okolju. S pirinim vlečenim testom smo tako dokazali, da smo lahko inovativni in izvirni z uporabo starih preizkušenih sestavin, kot je pira. Pri potrošnikih smo namreč v zadnjem času opazili trend vračanja h koreninam, k vsemu dobremu, kar smo poznali nekoč.

Kako bi za Žito opredelili zeleno rast ali trajnostni razvoj glede na to, da je bil v državi sprejet program prehoda v zeleno gospodarstvo?

V Žitu za trajnostni razvoj skrbimo z varovanjem okolja in z družbeno odgovornostjo. Zelena rast se izvaja predvsem z inovacijami v tehnoloških procesih in z neprestanim izboljševanjem in nadgradnjami ravnanja z energijo, vodo in odpadki, uporabo embalaž, uporabljenih surovin ipd. Hkrati tudi v izpolnjevanju zavez družbene odgovornosti do lokalnih skupnosti in okolja, v katerem delujemo. Hkrati vsako leto podpiramo pomembnejše poslovne in športne dogodke in aktivno sodelujemo v projektih, ki so usmerjeni v pomoč šibkejšim članom družbe.