Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ali sploh vemo, kako onesnažena je voda? - EOL 123

Vode |
 
Voda in priložnosti je bila tema 23. mednarodnega simpozija Vodni dnevi 2017, ki ga je organiziralo Slovensko društvo za zaščito voda. Med pomembnimi področji, ki so jih izpostavili multidisciplinarni strokovnjaki in raziskovalci, je onesnaženost voda. Onesnaževanje z različnimi kemičnimi snovmi in biološkimi agensi, ki so posledica sodobnega načina življenja, zahteva nove metode določanja onesnaženosti in ukrepanja. Na tem področju je več vprašanj kot odgovorov. A ta vprašanja so tako pomembna za zdravje ljudi in okolja, da zahtevajo čimprejšnje odgovore.
 

Umazana vodaSkupina raziskovalcev iz Nacionalnega inštituta za biologijo, Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo in ljubljanske Fakultete za strojništvo je predstavila izsledke raziskave o patogenih virusih v vodi. Virusi sodijo med pomembne onesnaževalce vode, ki so jih raziskovalci doslej zaznali v odpadnih vodah, rečnih vodah in morju. V vodi so pogosto prisotni v nizkih koncentracijah, a lahko kljub temu okužijo gostiteljske organizme in povzročajo bolezni. Raziskovalci so ugotovili, da se nekateri rastlinski virusi prenesejo z rastline na rastlino z vodo. To ima lahko pomemben vpliv v namakalnih sistemih v kmetijstvu, zato je pomembno, da viruse v vodi pravočasno zaznamo in vodo razkužimo. Najpogosteje uporabljena metoda razkuževanja voda je kloriranje. Ker je vnos kemikalij v vodo škodljiv, saj lahko pri tem nastajajo mutageni stranski produkti, se raziskovalci zavzemajo za nove načine odstranjevanja virusov.

V okoljskih vodah so lahko prisotni različni virusi. Enterični humani in živalski virusi se namnožijo v prebavnem traktu gostitelja in se izločijo z blatom v kanalizacijski sistem, kjer lahko ostanejo infektivni. Izvor enteričnih virusov so torej iztoki fekalij v okoljske vode. Gre lahko za iztok iz septičnega kanalizacijskega sistema ali za iztok iz čistilne naprave urbanega kanalizacijskega sistema. Virusi namreč ostanejo tudi v iztokih čistilnih naprav in se lahko dnevno sproščajo v okoljske vode. Posledično so virusi prisotni v različnih vodah: v izvirnih, podtalnicah in pitni vodi, pa tudi v obalnih vodah.

Prisotnost virusov v vodi je zelo pomembna, saj so glavni povzročitelji z vodo prenosljivih okužb. Poleg humanih in živalskih enteričnih virusov je pomembna tudi prisotnost patogenih rastlinskih virusov. Tudi ti prihajajo v vodo po različnih poteh. Lahko se namnožijo v okuženih rastlinah, ki rastejo ob vodnih telesih in se nato sperejo v vodno telo. Rastlinske viruse so raziskovalci našli v odpadnih vodah. Njihov izvor je lahko okužena hrana – sadje ali zelenjava. Virusi lahko preidejo skozi prebavni trakt v kanalizacijo, kasneje pa v rečne vode, preko katerih se razširijo na širše geografsko območje.

V okoljskih vodah so raziskovalci zaznali številne viruse, med drugim stabilne rastlinske viruse različnih družin. Stabilni rastlinski virusi, ki so prisotni v vodi, so potencialno nevarni, saj lahko okužijo rastline že pri kalitvi ali kasneje med zalivanjem preko koreninskega sistema ali listov. Strokovnjaki opozarjajo, da to lahko predstavlja velik problem, saj v kmetijstvu vse pogosteje zalivamo oziroma namakamo kulturne rastline, velikokrat z odpadno vodo.

Izsledki številnih raziskav kažejo na možen prenos virusnih patogenov preko vode, kar pomeni možnost okužbe ljudi, živali in rastlin. Strokovnjaki opozarjajo, da je voda kot možen epidemiološki vir virusov velikokrat prezrta, najverjetneje zato, ker so koncentracije teh patogenov v vodi nizke in jih je zato težko zaznati. Po njihovem mnenju bo v prihodnosti najverjetneje treba nadzor in čiščenje vodnih virov, ki jih uporabljamo kot pitno vodo ali vodo za namakanje, nadgraditi tudi z ugotavljanjem prisotnosti z uporabo sodobnih metod za koncentracijo in zaznavanje. Kot obetavno metodo za odstranjevanje različnih kontaminant, ki se jo lahko vključi v obstoječe sisteme čiščenja, izpostavljajo hidrodinamsko kavitacijo.

Protirakova zdravila v vodnem okolju

Povečana obolevnost za rakom neposredno vpliva na naraščajočo porabo zdravilnih učinkovin za zdravljenje raka, ki se izločajo iz telesa predvsem z urinom kot zmesi starševskih spojin in njihovih metabolitov. Tovrstne mešanice se odplaknejo v kanalizacijsko omrežje. Kjer ni čistilnih naprav, odpadna voda odteče v okolje. Kjer pa so komunalne čistilne naprave, pa lahko preko iztokov iz čistilne naprave te mešanice pridejo v površinske vode. Med številnimi registriranimi zdravilnimi učinkovinami za zdravljenje raka sta še vedno pogosto predpisana dva izmed najstarejših predstavnikov ciklofosfamid in ifosfamid, čeprav imata poznane nezaželene učinke.

Multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz Instituta Jožef Stefan, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Nacionalnega inštituta za biologijo je preverjala pojavnost citostatikov (ciklofosfamida in ifosfamida) in transformacijskih produktov (ketociklofosfamida, N-dekloroetilciklofosfamida in karboksiciklofosfamida) v slovenskih odpadnih vodah. V okviru študije so potrdili prisotnost ciklofosfamida in ifosfamida v dveh od petih preiskovalnih bolnišničnih odpadnih vodah. Ciklofosfamid so zaznali tudi v vtokih in iztoku iz ene čistilne naprave. Ocena ekotoksičnosti je pokazala, da je karboksi ciklofosfamid škodljiv za testne organizme pri izbranem delovnem koncentracijskem območju.

Razširitev registra substanc je smiselna

Bonie Miljavac, dr. med., spec. higiene, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

Razširitev registra substanc oz. snovi, ki bi lahko vplivale na zdravstveno ustreznost pitne vode, je pri splošni kemizaciji okolja smiseln in ga je treba po potrebi dopolnjevati, da bi lahko z analitiko pravočasno zaznali morebitne zdravju škodljive snovi iz okolja, ki bi po neki poti zašle v vir pitne vode. Velikokrat že na podlagi izbranih – indikatorskih parametrov posredno sklepamo, ali je vir pod vplivom onesnaženja ali ne. Stopnja onesnaženosti je v veliki meri odvisna od sestave tal, zaščitenosti/ranljivosti vodnega vira, načina priprave vode in koncentracije onesnaževala. Pri izboru parametrov oz. obsegu analiz ter pogostnosti njihove izvedbe je potrebno upoštevati vse prepoznane fizikalne, kemične in biološke nevarnosti ter vire nevarnosti oz. nevarne dogodke, do katerih bi lahko prišlo na izbranem oskrbovalnem območju, verjetnost/pogostnost njihovega pojava, kakor tudi oceniti resnost posledic za zdravje uporabnikov. Na končno oceno v veliki meri vplivajo dejavnosti, ki se izvajajo v vodovarstvenih pasovih: kmetijstvo, industrija, promet, komunalni izpusti…

Upravljavec že na podlagi suma na prisotnost potencialno nevarnih snovi iz okolja v viru pitne vode določi preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti uporabnikov in izvede dodatne analize za potrditev ali odpravo suma. Četudi v odpadni vode najdemo npr. ostanke zdravil, različne patogene organizme, ki jih v običajnem obsegu analiz v pitni vodi ne iščemo, je pomembno, da te odpadne vode »ne najdejo« poti do vodnega vira oz. da se prepreči nekontroliran izpust odpadnih voda v okolje. Eden izmed načinov preprečevanja onesnaženja in varovanja vodnih virov je znižanje deleža neočiščene odpadne vode in povečanje deleža njene ponovne uporabe. Za ohranitev kakovosti vode na vodnih virih je ključnega pomena določitev varstvenih pasov in v njih upoštevanje predpisanega režima.

Virtualna voda in vodni odtis

Virtualna voda je voda, »zapisana« v izdelku. Ne v pravem pomenu besede, ampak v virtualnem smislu. Vodni odtis nam pove, koliko vode porabimo za našo dejavnost: pripravo materialov, tehnološki proces, pranje, kuhanje … V vodnem odtisu ni vključena samo neposredno porabljena voda, ki jo lahko zmerimo, ampak zajema tudi t.i. virtualno vodo.

Vodni odtis ima tri dele: zelen, moder in siv.

Zeleni odtis je padavinska voda, ki se shranjuje v zemlji in nato izpari, vključena v rastline. To je še posebej pomembno za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdne površine.

Modri odtis je površinska ali podzemna voda, ki izpari. Vključena je v izdelek ali se steka v druge vode (reke, jezera morja) in lahko kroži. Modri vodni odtis se lahko uporabi za domačo uporabo, namakanje v kmetijstvu in v industriji.

Sivi vodni odtis je količina onesnažene vode. Upošteva vir onesnaženega izlivanja v čisto vodo preko cevovoda ali posredno preko meteorne kanalizacije, nepropustnih površin ali drugih razpršenih virov.