Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ventil ni več samo ventil, ampak mora imeti pamet - EOL 123

Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije | Tanja Pangerl |
 
Učinkovita raba energije je v poslovanju vse bolj vroča tema ne le za industrijo, ampak tudi za javni sektor, saj izboljšuje poslovanje. Omogoča več izboljšav procesov, storitev in izdelkov, predvsem pa niža stroške, kar je lahko dodatna motivacija za uvajanje večjih in manjših energetskih ukrepov. Za učinkovito energetsko optimizacijo je potrebno ciljno spremljanje rabe energije, saj le merjenje in spremljanje porabe omogoča izvedbo pravih ukrepov, zlasti tudi učinkovitih investicij. In kakšna je praksa? O tem so govorili na konferenci Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije, ki jo je v oktobru na Bledu organiziral inštitut za energetsko svetovanje Enekom.
 

Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije

Elektrifikacija pristanišča

Luka Koper je velik porabnik energije. V največjem porastu pretovora so kontejnerji in avtomobili. V letu 2016 je v pristanišča ali iz njega pripeljalo več kot 22.000 vlakov. V letu 2016 so v Luki Koper porabili več kot 5 milijonov litrov goriva in 22,83 GWh električne energije. Največji porabniki dizel goriva in tudi največji povzročitelji emisij v pristanišču so RTG dvigala. Zato je eden od strateških projektov Luke Koper, trenutno je v izvajanju, elektrifikacija RTG dvigal. Gre za 22 dvigal, ki delajo v povprečju 22 ur na dan. Z elektrifikacijo RTG dvigal želijo v Luki Koper zmanjšati emisije CO2 in NOx ter emisije hrupa. Kot je povedal mag. Goran Matešić, energetski menedžer v Luki Koper, so se odločili za rešitev APS (Automatic Plug-In System), kjer gre za več električnih priklopnih mest za polnjenje dvigal. Predvidena privarčevana sredstva so 60.000 evrov/leto za vsako elektrificirano RTG dvigalo. Trenutno imajo v pristanišču 7 novih elektrificiranih RTG dvigal. V okviru EU projekta CarEsmatic gradijo tudi polnilnice za električne avtomobile, za potrebe pretovora električnih avtomobilov na Kitajsko. Projekt zajema uporabo električne energije za polnilnice iz sončnih elektrarn, ki jih želijo v prihodnjih 15 letih zgraditi na svojih strehah.

Velik zalogaj za Luko Koper predstavlja tudi dobava električne energije za ladje v pristanišču. Gre za več kot 2.000 ladij letno, kar je potrebno zagotoviti v skladu z EU Direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva do konca leta 2025. Trenutna priključna električna moč Luke Koper je 10 MW, za potrebe napajanja ladij pa bo potrebno zgraditi elektroenergetsko infrastrukturo za dodatnih 51 MW. Prav tako je potrebno zagotoviti ustrezno število oskrbovalnih mest na utekočinjen zemeljski plin (UZP), kar predstavlja velik izziv zaradi varnostnih razlogov v pristanišču.

Toplota iz dimnih plinov

Pomembne energetske investicije so ali še bodo izvedli tudi v novomeškem Revozu, kjer izdelajo dnevno dobrih 900 vozil znamke Renault. Glavne smernice projekta, s katerim bo Revoz okrepil učinkovito rabo energije, so obnovljena kotlovnica za ogrevanje tovarne v celoti, nova kotlovnica za potrebe procesa lakirnice, sistem za izkoriščanje toplote dimnih plinov, priprava sanitarne tople vode s toplotnimi črpalkami in modernizacija sistema za upravljanje z energijo. Kot je povedal energetski menedžer v Revozu Silvo Balant, bodo z navedenimi ukrepi občutno zmanjšali porabo zemeljskega plina v tovarni.

Energetska učinkovitost v domu upokojencev

Industrija 4.0, za katero je značilna digitalizacija in informatizacija procesov, je prisotna tudi v javnem sektorju. Kot je izpostavil Srečko Trojer iz Doma upokojencev Podbrdo, so skupne točke industrije in javnega sektorja v industriji 4.0 optimizacija procesov, nadzor nad kvaliteto, zadovoljstvo uporabnikov, informatizacija in digitalizacija procesov ter obvladovanje podatkov. V javnem sektorju so podatki na voljo in so uporabni. Pridobivajo se iz merilnikov, preko uvedbe e-računa in preko javno dostopnih informatiziranih zbirk podatkov. Kot primer uspešne optimizacije v njihovem domu na področju specifične rabe energije Srečko Trojer navaja primer pralnice, kjer ne prikazujejo samo podatkov, koliko perila je opranega, ampak tudi, kakšna je pri tem energetska učinkovitost, kar omogoča učinkovitejše upravljanje pralnice.

Energetska prihodnost in roboti

Dr. Emec Soner iz Tehnične univerze v Berlinu je poudaril, da bo razvoj v prihodnje povezan z umetno inteligenco in roboti tudi na delovnih mestih, ki jih opravljajo inženirji. »To je hkrati priložnost za nove ideje in izziv za demografsko zaposlitveno strukturo,« pravi dr. Soner. Velika ovira v industriji 3.0 je nefleksibilnost sistema, saj ni zmožen posredovati informacije v realnem času. Razvoj je usmerjen k sistemom monitoriga, ki lahko informacije pošiljajo direktno v oblak, kjer so kadarkoli dostopne v realnem času. Umetna inteligenca postavlja avtomatizacijo odločanja na višjo raven, kar omogoča, da je monitoring hitrejši in da so odzivi na trgu hitrejši. Monitoring v oblaku produktivnost izboljša do 30 %.

Kot temeljno motivacijo k večji energetski učinkovitosti je mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavil stroškovno učinkovitost. Povedal je, da projekcije cen kažejo, da se bodo cene nafte povišale, kar pa je odvisno predvsem od energetske učinkovitosti. Podobne projekcije so tudi pri zemeljskem plinu. Cene v Evropi bodo precej višje kot v Ameriki, zato lahko Evropa globalno konkurira predvsem z večjo energetsko učinkovitostjo. Motivacija za večjo energetsko učinkovitost so tudi nižje cene naprednih tehnologij in tehnologij za OVE. »Velik potencial za učinkovitost v industriji predstavlja izraba odvečne toplote, ki je je po ugotovitvah EU v industriji toliko, da bi lahko z odvečno toploto ogrevali vse stavbe v Evropi,« je povedal mag. Stane Merše.

Energetsko stanje v državni upravi

Zgled energetske učinkovitosti naj bi bil javni sektor, kjer je največji potencial stavbni fond. Kot je povedal mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo, lahko stroškovno optimalna obnova stavbnega fonda ustvari 60 % prihrankov energije. Vendar pa sistemsko upravljanje z energijo v stavbah državne uprave še ni vzpostavljeno. Mag. Potočar je navedel, da v polovici stavb javne uprave uslužbenci in uporabniki stavb niso informirani o ravnanju z energijo, kar 78 % stavb javne uprave sodi po debelini izolacije med energetsko neučinkovite. Samo 26 % javnih stavb ima učinkovit sistem ogrevanja. Priprava tople vode je neučinkovita v kar 92 % javnih stavb, 38 % javnih stavb pa predstavlja potencial za celovito energijsko prenovo.

Sicer pa so prioritete Vlade RS na področju energetske učinkovitosti stavb opredeljene v AN URE 2020, AN sNES in v Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Cilj je na leto prenoviti 3 % stavb ožjega javnega sektorja, kar predstavlja okrog 20.000 m2. Strošek za energijo na letni ravni za javni sektor predstavlja okrog 150 milijonov evrov. Z racionalno rabo energije, spremljanjem rabe energije ter ustrezno organiziranostjo, ozaveščenostjo in spremembo navad (t.i. mehki ukrepi), brez večjih investicijskih vlaganj v objektih javne uprave, lahko zmanjšamo rabo energije od 5 do 10 %.

Izjave:

Gregor Kustec, tehnični direktor, Enekom, d.o.o.: »Pri energetski učinkovitosti je razlika med javnim sektorjem in industrijo predvsem v obsegu in v kompleksnosti sistema. V industriji je potrebnega več tehničnega znanja, v javni upravi več organizacijskega pristopa. Na teh področjih lahko eni od drugih črpajo izkušnje.«

Ana Oberčkal, projektni vodja, Enekom, d.o.o.: »Za pridobivanje ključnih informacij je pomembno določiti, katere podatke bomo zbirali in kako iz zbranih podatkov izločiti prave podatke. Niso vse informacije pomembne za vsakogar. Prav tako je pomembno vedeti, kaj s temi informacijami narediti. Zato je potrebno že na začetku postaviti pravi koncept, ki upošteva zakonodajo in znanje, tudi grafični prikaz. Informacijska podpora vodi k optimizaciji, kajti če ne moreš meriti, ne moreš obvladovati. Obvladovanje podatkov pa omogoča dobro zastavljen plan meritev. V prihodnosti bodo sistemi stremeli k avtomatizaciji in sprotni korekciji ciljev.«

Matej Bašelj, energetski menedžer, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: »V podjetju energetski učinkovitosti že več desetletij namenjamo posebno pozornost. Organizacijske aktivnosti, kot sta osveščanje in izobraževanje zaposlenih o učinkoviti rabi vseh vrst naprav in energetskih sistemov, so zagotovo ukrep, ki nas zelo malo stane in na dolgi rok prinaša rezultate. Za dolgoročno doseganje ustreznih rezultatov je ključen sistematičen pristop, ki temelji na merjenju in spremljanju kazalnikov učinkovitosti rabe energije, energetsko učinkovitem investiranju, izboru opreme na podlagi stroškovne analize življenjskega cikla, vzpostavitvi sistema odgovornosti in ne nazadnje na zaposlenih, ki se redno izobražujejo in spremljajo najboljše razpoložljive tehnike na trgu. S celovitim pristopom težimo k razvijanju pozitivnega in odgovornega odnosa do učinkovite rabe energije pri vseh zaposlenih, medtem ko na operativnem nivoju naloge izvajamo s sodelavci v okviru skupine za energetski menedžment.«

Mag. Zvonka Hočevar, direktorica, Dom upokojencev Kranj: »Dom upokojencev je bil zgrajen leta 1973, devet let kasneje še prizidek s 83 mesti, tako da ima dom danes skupno 214 stanovalcev. Velik izziv je predstavljala energetska sanacija takrat 40 let starega doma (5 sklopov stavb na 10.000 m2 zemljišča, 5.156 m2 neto uporabne površine). Pridobitev 1,1 milijon evrov nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev nam je omogočila, da smo leta 2012 dom oblekli v nov plašč s 16 cm debelo izolacijo s kamene volne, zamenjali smo celotno stavbno pohištvo, izolirali podstrešje in prenovili kritino. Za dodatne prihranke pri energiji smo namestili še 30 sončnih kolektorjev in toplotno črpalko, s katero koristimo toploto sušilnih strojev. Na vse radiatorje smo namestili termostatske ventile ter z rednim spremljanjem porabe energije, izobraževanjem zaposlenih o racionalni rabi energije in seznanjanjem stanovalcev o pomembnosti pravilnega prezračevanja, varčevanja z vodo in električno energijo, dosegli zavidljive prihranke na vseh področjih energije. Ti prihranki nam omogočajo nove investicije in redno vzdrževanje domov. Leta 2016 smo zaključili še celotno prenovo stare kuhinje in zgradili prizidek nove kuhinje v velikosti 318 m2. Vsi večji porabniki energije imajo nameščene merilce in z rednim spremljanjem preko podjetja Enekom iz Škofje Loke dosegamo odlične rezultate.«

Peter Nose, projektni vodja, Danfoss Trata d.o.o.: »Proizvajamo izdelke, ki hidravlično krmilijo prenos toplote skozi ogrevalne in hladilne sisteme. Na področju učinkovite rabe energije moramo nenehno razmišljati, kakšne izdelke v prihodnosti ponuditi na trgu, da jih bodo lahko uporabniki, kot so industrija in fizične osebe, uporabljali za učinkovito rabo energije in da jim bodo omogočali čim boljši komfort v prostorih. Trendi gredo v smer digitalizacije. Ventil ni več samo ventil, ampak mora imeti tudi pamet. Generirati mora podatke, jih v določenih primerih tudi obdelati in se na podlagi podatkov odločiti, kaj narediti. Lahko pa te podatke samo posreduje naprej centralnemu sistemu, ki se potem odloči, kaj bo naredil z njimi.«