Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Koncesijo za srednjesavsko verigo naj prevzamejo Srednjesavske elektrarne - EOL 123

Tranzicija energetskega sistema | Jože Volfand |
 
Tranzicija slovenskega elektroenergetskega sistema se je že začela, čeprav Energetski koncept še ni bil sprejet, a ga zlasti energetika nestrpno pričakuje. Tudi mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, sistemskega elektroenergetskega operaterja in skupine Eles. Je med tistimi, ki že dalj časa opozarja, da ni prave volje za »aktiviranje potencialnih sinergij med elektroenergetskimi družbami« v Sloveniji, predvsem pa, da ni za zaprtje TEŠ6, ker bi bila to norost za narodno gospodarstvo. V ospredje revolucije energetskega sistema, ki ne sme potekati nekontrolirano, postavlja razvoj pametnih omrežij. A na najnovejše trende decentralizacije, elektrifikacije prometa, učinkovite rabe, hranilnikov itd. morajo biti, po njegovem, energetske družbe pripravljene. Napoveduje dvig cene električne energije za več kot 20 %. Pri naložbah v nove vire je kritičen do prevlade lokalnih interesov. Za srednjesavske elektrarne predlaga novega koncesionarja, to je podjetje Srednjesavske elektrarne (SRESA), saj HSE finančno tega ne zmore.
 
mag. Aleksander Mervar
mag. Aleksander Mervar

Slovenski elektrodistributerji niso zadovoljni z energetskim konceptom, saj po njihovem naše električno omrežje ni pripravljeno na prihodnost, ki se je s pametnimi omrežji že začela. Ljubljana je na primer že zdaj preobremenjena, ker je premalo hitrih polnilnic za električne avtomobile. Kje Slovenija zaostaja in ali energetski koncept dovolj upošteva nujnost naložb v nadgradnjo električnega omrežja?

To, da bo elektroenergetsko omrežje pripravljeno na prihodnost, je naloga družbe Eles in distribucije. Noben koncept ne bo naredil ničesar namesto nas. Naj se ta dokument končno sprejme. Na njegovi osnovi se potem prične z izdelavo potrebnih in koristnih študij, ocenijo se vlaganja, določi oziroma oceni potrebne spremembe tarif za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja. In seveda, pristopi naj se k realizaciji investicijskih vlaganj.

Ali vaša izjava, da je slovenska energetika trenutno brez kompasa, pomeni, da so pametna omrežja premalo upoštevana v gradivu za energetski koncept, da lahko postane sčasoma vprašljiva zanesljivost oskrbe, da ni dovolj opredeljeno vključevanje razpršenih virov proizvodnje iz OVE, ne elektromobilnost, ne zahteve po učinkovitejši rabi energije ne aktivnejša vloga odjemalcev itd. Kje so torej največji izzivi?

Energetski koncept še ni sprejet. Trenutno je še vedno v veljavi t.i. ReNEP iz leta 2004. Organiziranost distribucije še vedno ni dokončna. Na področju razvoja elektroenergetskih omrežij, njihovega vodenja, imamo sedem družb. Vsaka na nek način s svojo strateško usmeritvijo. Ni nikakršne volje po aktiviranju potencialnih sinergij med elektroenergetskimi družbami kljub temu, da je Republika Slovenija edini ali statutarno večinski lastnik. Na področju investicij v nove proizvodne vire prevladujejo lokalni interesi. Vse to sem imel v mislih, ko sem dejal, da je slovenska elektroenergetika brez kompasa.

Kaj lahko v intenzivnejši proces uvajanja pametnih omrežij prinese projekt NEDO? Kako poteka izvedba dogovora o pametnih omrežjih in pametnih skupnostih, dogovor je ELES sklenil s Hitachijem, in kako so vanj vključena elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji?

Eles je v izredno kratkem času pokrenil vse potrebne aktivnosti na projektu, zato ga danes že izvajamo na lokacijah, ki sta v domeni podjetij Elektro Maribor in Elektro Celje. Tudi sicer je projekt NEDO glavni projekt, ki obravnava povezovanje med prenosom in distribucijo električne energije. Hkrati potekajo dogovori o drugi fazi projekta, pri katerih imajo pomembno vlogo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska ter drugi deležniki v mestih Idrija in Ljubljana.

V razpravah o inovativnih tehnologijah pametnih omrežij ni bila v ospredju le infrastruktura za e-mobilnost (tudi zaradi Nemčije, ki napoveduje, da bo postopoma prepovedala uporabo konvencionalnih vozil), pač pa še hranilniki za energijo, saj je tudi v Sloveniji razpršenih virov energije v omrežju vse več. Kje bo Slovenija dobila sredstva za projekte pametnih omrežij in koliko sredstev je sposobna pridobiti iz različnih evropskih skladov? Niso pripravljeni projekti? Kdo bi jih moral pripraviti?

Evropska sredstva so za Eles glavni vir za financiranje projektov pametnih omrežij. Menim, da lahko druga podjetja v Sloveniji prav tako pridobijo velik del sredstev iz tega vira. Večji problem je s pripravljenostjo projektov. Če sem še natančnejši, s prilagajanjem projektov konkretnim finančnim shemam. Menim, da je glavni vir tega problema v premajhni finančni motiviranosti reguliranih družb.

Zakaj se delajo scenariji in izračuni, kaj bi se zgodilo v elektroenergetskem sistemu, če bi zaprli TEŠ 6 in Premogovnik Velenje?

Pri danem nivoju tehnologije obvladovanja elektroenergetskih sistemov, upoštevajoč velikost slovenskega elektroenergetskega omrežja, pravila evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij ENTSO-E in zmožnosti slovenske proizvodnje glede zagotavljanja sistemskih storitev si ne morem predstavljati, da bi zaprli TEŠ. Posledično tudi Premogovnik Velenje. Poleg tega bi bila to narodnogospodarska norost vsaj dotlej, dokler so variabilni stroški proizvedene MWh električne energije iz TEŠ nižji, kot so grosistične cene električne energije. Ja, na žalost pa je veliko kvazi strokovnjakov, ki na pamet govorijo neumnosti.

Višja gospodarska rast bo v prihodnosti še pospeševala porabo električne energije, ki je zaradi nizke cene nepogrešljiv energent tudi za gospodinjstva. Letošnji podatki kažejo za 4 % večjo porabo energije. Kaj se bo zgodilo s cenami električne energije v Sloveniji, kako dolgo bo še vzdržal sedanji nivo cene električne energije? Ali bodo cene elektrike višje zaradi OVE?

Slovenija je v povprečju s 15 % uvozno odvisna, z odstopanji +/- 10 %, predvsem od proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn. Govorim o letnih odstopanjih. Za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema pa so pomembne urne, 15 minutne izravnave dobave in porabe. Cene električne energije v naši državi se približujejo cenam, ki so na italijanskem trgu. Kako bo v prihodnje? Moja ocena je, da se bo končna cena bistveno povečala, za precej več kot 20%. Realno, ne nominalno. Če bodo ostale grosistične cene električne energije na sedanjem nivoju, potem se bo končna cena povečevala predvsem zaradi novih spodbud, saj brez njih ne bo ne novih hidroelektrarn niti razpršenih virov OVE s hranilniki. V nasprotnem primeru se bodo končne cene električne energije povečevale tako zaradi rasti cen električne energije kot zaradi spodbud, te pa bodo temu primerno nižje.

Z novim akcijskim načrtom za OVE naj bi Slovenija v prihodnje spodbujala predvsem sončno in vetrno energijo. Realnejši je scenarij s solarno energijo, ki pa ne more mimo dejstva, da se booma s spodbudami za fotovoltaiko marsikdo ne spominja več rad. Zakaj in kako naprej, saj se zlasti gospodinjstva vse rajši odločajo za samooskrbo s sončno energijo?

Menim, da bomo v naši državi spodbujali predvsem investicije v sončne elektrarne. Tej usmeritvi mora istočasno slediti tudi usmeritev v izgradnjo hranilnikov električne energije. Katerih, s kakšno kapaciteto hranjenja, vse to je še predmet strokovnih presoj, tehnološkega razvoja, tehničnih karakteristik, investicijskih izdatkov. Vse to pa v povezavi z vplivi na nacionalni BDP. Ocenjujem, da brez nove podporne sheme, ki bo vključevala tudi podpore za hranilnike električne energije, tega zasuka ne bo. Samooskrba? O njej bomo govorili takrat, ko bo samooskrba 100%. Ko gospodinjstva ne bodo več priključena na distribucijsko omrežje.

Nedavno ste predstavili infrastrukturni projekt pametih omrežij SINCRO. GRID. Ali je njegov pomen predvsem v zagotovitvi nemotene oskrbe z električno energijo ob vedno večjem deležu OVE? Je ustanovitev Področja za strateške inovacije rezultat rasti raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Elesu?

Tako je. Na Eles menimo, da morajo biti energetske družbe pripravljene na najnovejše trende decentralizacije, elektrifikacije prometa, učinkovite rabe, hranilnike in povečevanje odpornosti omrežja. Če bo energetska revolucija potekala nekontrolirano, bo njen dolgoročni učinek veliko slabši, kot če so energetske družbe na to pripravljene, se ustrezno odzivajo in razumejo nove razmere. Zato smo ne glede na neučinkovitost spodbud, tako s projekti kot z notranjo reorganizacijo, inovacije postavili v središče in s tem tako navznoter kot navzven jasno povedali, da z inovacijami mislimo resno.

Ali v tranziciji energetskega sistema pozabljamo na odjemalca?

Nikakor. Ravno odjemalec se v najnovejših trendih sprememb organiziranosti elektroenergetike postavlja na prvo mesto.

Kaj lahko v prihodnosti zamaje zanesljivost prenosnega elektroenergetskega omrežja in katere naložbe so prednostne?

Ne vidim tveganja, ki bi ogrozil obstoječo zanesljivost prenosnega elektroenergetskega omrežja. Prednostne so naložbe iz sfere pametnih omrežij. Predvsem te naložbe temeljito znižujejo potencialna tveganja zaradi bodočih razpršenih proizvodnih virov, uvajanja električnih vozil in še česa.

Kako bi lahko spodbudili gradnjo hidrocentral?

Najprej bi hidroelektrarne razdelil na dve skupini, in sicer na velike z močjo več kot 1 MW, in na male. Te so predvsem v domeni zasebnih investitorjev. Dokler bomo imeli rigidno zakonodajo, ko gre za umeščanje v prostor, bo teh investicij zelo, zelo malo. Kar se tiče prve skupine hidroelektrarn, sem malo manjši pesimist. Za HE Mokrice sem prepričan, da bo zgrajena tam nekje okrog leta 2021. Problem je srednjesavska veriga HE. Trenutni koncesionar, HSE, je investicijsko nesposoben. Tako sta izjavila generalni in finančni direktor HSE v svojih zadnjih intervjujih. Menim, da bi se morala koncesija prenesti na družbo SRESA v Trbovlje. Koncesijska pogodba se podpiše z njo, HSE jo dokapitalizira s svojimi dosedanjimi vlaganji, GEN energija z denarnim vložkom. Izkoristi se znanje INFRE in HESS. SRESA poišče zunanje finančne vire za izgradnjo energetskega dela, država zagotovi sredstva za vso infrastrukturo. Nič nimam proti, če bi pri izgradnji te verige HE sodeloval tudi domač in tuj zasebni kapital.

Zakaj ste se odločili za partnerstvo s hrvaškim energetskim trgom? Kako poteka integracija evropskih energetskih trgov?

Integracija trgov na ravni EU poteka na več ravneh. Največji izziv za prihodnost gotovo pomeni integracija trgov t.i. sistemskih storitev. Eles zelo aktivno spremlja dogajanje na tem področju in se tudi aktivno vključuje v vse relevantne projekte. Še posebej bi izpostavil projekt MARI. Njegov cilj je vzpostavitev enotne platforme za izmenjavo izravnalne energije terciarne regulacije in projekt PICASSO, ki bi naj vzpostavil enotno platformo za izmenjavo izravnalne energije sekundarne regulacije. Ob tem naj poudarim, da imamo že danes implementirane nekatere napredne rešitve, ki šele postajajo zakonodajna obveznost. Mislim na primer na izmenjavo nenamernih odstopanj med sistemskimi operaterji (INC), ki je od leta 2013 stroške izravnave za slovenske bilančne skupine znižal za več kot 23 mio €. Podobno velja za sporazum o delitvi rezerve med Slovenijo, Hrvaško in BiH.

Kaj pričakujete od nove okoljske regulative, saj je osnutek zakona o varstvu okolja že prestal prve razprave in je besedilo zelo jasno opredelilo sodelovanje javnosti pri umeščanju objektov v prostor?

Pričakujem, da bodo postopki okoljskih presoj bolj natančno določali vloge, obveznosti in odgovornosti posameznih subjektov. S tem bi bil postopek bolj transparenten in tudi hitrejši. Pričakujem, da bodo temu cilju sledili tudi podzakonski akti. Ti bi morali tudi upravnim organom določiti bolj natančne pristojnosti, odgovornosti in doseganje zastavljenih rokov.

Katere naloge bi prednostno izpostavili iz vašega letos sprejetega Razvojnega načrta 2017-2026?

Dokončanje projektov NEDO in SINCRO GRID. To sta nosilna projekta s področja pametnih omrežij. Pričetek in dokončanje izgradnje daljnovoda Cirkovce – Pince 2x400 kV z rekonstrukcijo in razširitvijo regulacijsko-transformatorsko postajo Cirkovce. S tem se zagotovi neposredna povezava z prenosnim omrežjem Madžarske. Potem pa še izgradnja Tehnološkega centra Beričevo primarno zaradi zagotovitve varnega delovanja Republiškega centra vodenja.