Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vodne izgube zmanjšali za polovico, proti državni regulativi cen - EOL 123

Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
 
Primož Rošer dela v velenjski komunali že več kot dve in pol desetletji. Kot izvrsten poznavalec komunalnih sistemov vodi poslovno enoto Komunala, največ pa se ukvarja s problematiko vodooskrbe in s kanalizacijskimi sistemi. Območje velenjske, šoštanjske občine in Šmartnega ob Paki je zelo razgibano, kar vpliva na ureditev vodovodnega omrežja, pri vlaganjih v javno kanalizacijo pa pravi, da zakonodaja manjšim občinam ni naklonjena. Njihov velik dosežek je, da so za polovico zmanjšali vodne izgube s sistemom tehnično-ekonomske optimizacije in analitičnega spremljanja izgub. Ni pa Primož Rošer optimist, ko govori o razvoju komunalnega gospodarstva. Kritično opozarja na 254. člen osnutka novega zakona o varstvu okolja. Po tem predlogu naj bi spet država potrjevala cene komunalnih storitev, brez njene odločitve jih občina ne bo mogla uveljaviti.
 
Primož Rošer
Primož Rošer

Oskrbo s pitno vodo, kar je ena izmed vaših dejavnosti za MO Velenje, občino Šoštanj in Šmartno ob Paki, zagotavljate 95 % prebivalstva v navedenih občinah, najslabša je pokritost v Šmartnem ob Paki. Zakaj?

Javno vodooskrbo zagotavljamo v treh občinah ustanoviteljicah ter na mejnih območjih sosednjih občin. Tudi za Šmartno ob Paki je stopnja opremljenosti približno enaka. Vendar je v naših podatkih zajeto samo območje javnega vodovoda v našem upravljanju. Javno vodooskrbo v manjšem obsegu na območju občine Šmartno ob Paki izvajajo tudi komunalno podjetje Žalec in Komunalno podjetje Mozirje. Mi oskrbujemo nekaj čez 43.000 prebivalcev.

Pomemben je še en podatek. Kar 30 % zajete pitne vode morate prečrpati, nekatere štirikrat, gre za poldrugi milijon kubikov vode.

Razlog je teren. Območje našega upravljanja javne vodooskrbe je terensko izredno razgibano. Tako je naš najnižji uporabnik na koti 305 metrov na območju Šmartnega ob Paki, najvišji uporabnik pa na koti 1065 metrov nadmorske višine na Paškem Kozjaku. Vodo na Paški Kozjak prečrpavamo kar štirikrat, in sicer iz zajetja s filtrirno napravo na koti 575 m nadmorske višine. S štirimi črpališči jo črpamo v vodohran Špik na nadmorski višini 1095 m. Zaradi razgibanega terena imamo na vodovodnem sistemu vgrajenih kar 48 prečrpališč.

Vpliva to na kakovost vode? Kakšno vodo pijejo prebivalci Šaleške doline in kakšen monitoring zagotavljate?

Uporabniki pijejo vodo odlične kvalitete. Praktično vso vodo obdelamo na popolnoma novih treh napravah za pripravo pitne vode, in sicer s tehnologijo ultrafiltracije. Ta tehnologija omogoča, da iz vode odstranimo bakterije, viruse in spore, mislim na mikrobiološko onesnaženje, ter koloidno motnost s fizikalnimi metodami brez uporabe agresivnih kemičnih sredstev. Nadzor nad kvaliteto pitne vode od zajetij do končnega uporabnika zagotavljamo z lastnim laboratorijem in z doslednim upoštevanjem sistema HACCP. Na leto izvedemo preko 450 vzorčenj vode. Odstotek neskladnih vzorcev je pod 0,5 %.

Kakšna je poraba pitne vode na območju in kakšen je trend?

Poraba pitne vode v Šaleški dolini je v zadnjih 25-tih letih stagnirala predvsem na račun zmanjševanja porabe vode v industriji. Trenutno znaša letna prodana količina nekaj čez 3.000.000 m3 z rahlim trendom povečevanja v široki potrošnji. Od te količine gospodinjstva in negospodarske dejavnosti porabijo približno 2.250.000 m3, industrija pa približno 750.000 m3 pitne vode.

Ali načrtujete nove naložbe v vodovodno oskrbo in omrežje, saj so znani podatki, da prihaja v omrežju do 30 % vodnih izgub in je to izpostavljeno tudi v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo v obdobju 2015-2020. Občine naj bi zagotovile nove naložbe v vodno gospodarstvo. Je to realno? Kakšne so izgube pri vas?

Pred letom in pol smo v okviru zaključenega projekta obnove in rekonstrukcije vodovodnega sistema s pomočjo kohezijskih sredstev zgradili tri naprave za pripravo pitne vode. Obnovili in na novo smo zgradili 42 km predvsem transportnega in primarnega vodovodnega omrežja. Posodobili in nadgradili smo tudi nadzorni telemetrijski sistem vodovodnega sistema. V tega smo integrirali tako imenovani sistem tehnično-ekonomske optimizacije in celotno vodovodno omrežje razdelili na več deset manjših merilnih območij. Tam konstantno merimo porabo vode in na osnovi znanih potreb uporabnikov spremljamo obseg vodnih izgub, jih evidentiramo in odpravljamo. V podjetju imamo strokovno močno ekipo za analizo stanja vodovodnega sistema tudi s hidravličnim modeliranjem ter ekipo za iskanje netesnosti z vsemi najsodobnejšimi napravami za iskanje netesnosti.

Kaj ste dosegli?

Vodne izgube smo zmanjšali s 37 % na 19,59 % konec tega polletja pri enakem obsegu prodanih količin. Indeks izgub ILI za naš sistem znaša 2,50, kar pomeni, da smo na dobri poti, da bomo do leta 2020 v skladu z operativnim programom oskrbe s pitno vodo dosegli želeno vrednost 2,0. Tako bodo v naslednjih letih obnovitvene investicije usmerjene v obnovo primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja po kriteriju obsega vodnih izgub na posameznih cevovodih. Če bodo občine s potrditvijo primernih cen omrežnine in s porabo sredstev najemnin investirale v obnovo vodovodnega sistema, potem je mogoče doseči zastavljene cilje operativnega programa.

Slovenija se ne more pohvaliti z razvitim kanalizacijskim sistemom. Na vašem območju dosegate dobro priključenost v velenjski občini, zelo slabo v Šmartnem ob Paki. Zakaj?

Opremljenost z javno kanalizacijo se izvaja na osnovi operativnega programa. Ta je prednostno obravnaval območja poselitve z večjim številom prebivalstva in z večjo gostoto poseljenosti. Glede na to, da je poselitev v občini Šmartno ob Paki, a tudi v občini Šoštanj, bistveno bolj razpršena kot v Velenju, je bila izgradnja javne kanalizacije v občini Velenje bistveno bolj intenzivna. Podprta je bila tudi z ugodnimi finančnimi viri s strani države in evropskih kohezijskih sredstev.

Za Šmartno ob Paki pa ne?

Ne. Kljub temu, da smo v KP Velenje skupaj z občino Šmartno ob Paki že pred leti pripravili vso potrebno projektno dokumentacijo za izgradnjo javne kanalizacije. Doslej nismo bili uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev kohezije ravno zato, ker so območja poselitve manjša od 2000 prebivalcev, kar je bil eden izmed pogojev za pridobitev teh sredstev. Vendar naj povem, da občina Šmartno ob Paki v zadnjih letih intenzivno vlaga lastna proračunska sredstva v izgradnjo javne kanalizacije in da se vsako leto na javno kanalizacijo priključi novo območje poselitve.

Komunalni sistem Šaleške doline je zelo razvejan, upravljate z 937 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, več vodohrami, vodovodnimi črpališči itd., tudi s centralno čistilno napravo, a samo s 7 malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Ali vam cene komunalnih storitev omogočajo kakovostno vzdrževanje komunalnega sistema, saj so znana mnenja, da naj bi občine in država izčrpavale komunalna podjetja?

Po uveljavitvi Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev-MEDO in sprejetju ustreznih cen po tej uredbi lahko komunalna podjetja prvič v zgodovini zagotavljamo kakovostno vzdrževanje komunalnih sistemov. Občine pa lahko z zbranimi sredstvi najemnin za uporabo infrastrukture skupaj s komunalnimi podjetji načrtujejo potrebne obnove komunalnih sistemov. Zaradi dolgih desetletij finančne podhranjenosti komunalne infrastrukture v občinah in dejstva, da nekatera območja še sploh niso ustrezno komunalno opremljena, se del sredstev najemnin uporablja tudi za novogradnje. Ne glede na to ocenjujem, da je sredstev za potrebe obnov komunalne infrastrukture s pametnim načrtovanjem dovolj. Ocenjujem, da občine v pretežni meri ustrezno porabljajo sredstva najemnine. Po informacijah mojih kolegov iz ostalih okolij pa žal obstajajo tudi take , ki tako zbrana sredstva uporabljajo za druge namene.

Torej je zakonodaja ustrezna?

Zdajšnja zakonodaja je temelj stabilnosti komunalnega gospodarstva v Sloveniji. Kakršno koli nepremišljeno spreminjanje bi to stanje porušilo in prekinilo postopen dvig tehnično-tehnološkega nivoja komunalnih sistemov v državi na nivo razvitih držav, kot sta Avstrija in Nemčija. Prav zato ocenjujemo predlog države v novem osnutku Zakona o varstvu okolja, kjer si želi v 254. členu ponovno vzeti pristojnost za potrjevanje cen obveznih lokalnih-občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, za bistven korak nazaj. Gre za že znan sistem izčrpavanja komunalnih podjetij in temu predlogu tako komunalna podjetja in tudi občine odločno nasprotujemo.

Ali ste v finančni kondiciji, da ohranjate vrednost komunalne infrastrukture? So položnice zdaj višje le zaradi energetike?

V zadnjih letih v Šaleški dolini oblikujemo zadostna sredstva najemnine, s katero financiramo potrebne obnove komunalnih sistemov. Hkrati smo z zaključenim projektom kohezije, ki je bil financiran s pretežno nepovratnimi sredstvi države in EU, uspeli krepko povečati vrednost infrastrukture vodooskrbe. Deloma tudi infrastrukture odvajanja komunalnih odpadnih voda. Temu primerno so se v letu 2015 dvignile cene omrežnine, najbolj na vodooskrbi, kjer pa občine za gospodinjstva to ceno subvencionirajo. V zadnjih dveh letih teh cen nismo spreminjali.

Če pogledamo strošek povprečnega gospodinjstva z mesečno porabo pitne vode 20 m3, potem znaša strošek vodooskrbe s stroškom vodnega povračila in 9,5 DDV-jem 23,27 evrov ali 1,16 evrov/m3. Strošek odvajanja in čiščenja enake količine komunalne odpadne vode pa znaša vključno s stroškom okoljske dajatve in 9,5 % DDV-jem 23,27 evrov ali 1,16 evrov/m3. Skupni strošek za 1 m3 dovedene pitne vode in 1 m3 odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode z vsemi dajatvami in DDV znaša 2,38 evrov. Ocenjujem, da ta strošek ni pretiran strošek. Še posebej ne v primerjavi s povprečnim stroškom gospodinjstva za storitve telekomunikacij. V letošnjem letu pa bodo položnice višje le zaradi dviga cene nakupa toplotne energije na pragu Termoelektrarne Šoštanj.

Ali ste morda že ugotovili, kakšne so potrebe po malih čistilnih napravah in kakšen je vaš načrt za njihovo umestitev?

Na centralno čistilno napravo šaleške doline velikosti 50.000 populacijskih enot-PE je priključeno območje občin Velenje in Šoštanj, v občini Šmartno ob Paki pa je zgrajena mala komunalna čistilna naprava-MKČN velikosti 1.500 PE. Omogoča priključevanje praktično celotnega območja občine. Zato jo bomo postopoma dogradili na velikost 3000 PE. Manjše komunalne čistilne naprava velikosti pod 500 PE gradimo samo na območjih poselitve, kjer priključevanje na javno kanalizacijo, navezano na centralno čistilno napravo, tehnično ekonomsko ni upravičeno. Ocenjujem, da bomo ob zaključku opremljanja območij z javno kanalizacijo v KP Velenje upravljali z dvema komunalnima čistilnima napravama-večjima od 2.000 PE in približno z 12 malimi komunalnimi čistilnimi napravami, manjšimi od 500 PE.

Naložba v Centralno čistilno napravo Šaleške doline se uvršča med velike okoljske naložbe. Kaj storite z blatom?

Blato obdelujemo po metodi anaerobne stabilizacije, s čimer iz blata proizvedemo bio plin. V kogeneracijski napravi ga letno pretvorimo v cca. 1 MWh toplotne energije za potrebe ogrevanja gnilišč in servisno-upravnih stavb ter 1 MWh električne energije, s katero pokrivamo tretjino elektro potreb Centralne čistilne naprave.

Letno proizvedemo cca. 3.000 ton obdelanega dehidriranega blata, ki ga prevzema pooblaščeni pogodbeni prevzemnik in odvaža na končno dispozicijo, sežig, v tujino. To povzroča približno 175.000 € stroškov letno. Zato smo v začetni fazi razvojnega projekta higienizacije oz. sušenja tega blata in njegovo uporabo za proizvodnjo umetnih zemljin in gnojila.

Kaj bi spodbudilo razvoj komunalnega gospodarstva v Sloveniji, kateri ukrepi?

Dolgoročno bo razvoj komunalnega gospodarstva tudi naprej vzpodbujala le stabilna cenovna politika, ki bo zagotavljala oblikovanje ustrezne višine najemnine za potrebe ohranjanja vrednosti infrastrukture. Zaradi desetletja dolgega obdobja brez potrebnih obnov dotrajanih omrežij in objektov so komunalni sistemi nujno potrebni enako dolgega obdobja intenzivnega investiranja. Ob predlaganem prenosu potrjevanja cen komunalnih storitev iz občin na državo se bojim, da bo imel razvoj komunalnega gospodarstva bistveno slabšo perspektivo. Eden izmed možnih ukrepov za tehnično ekonomsko optimizacijo upravljanja komunalnih sistemov v prihodnje je postopno združevanje predvsem strokovnih funkcij upravljanja komunalnih sistemov na nivoju regij. Ve se, da je eden izmed potrebnih pogojev za uspešen razvoj in upravljanje velikost komunalnih sistemov s 50.000 in več uporabniki.