Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Bo zemeljski plin v prihodnosti prehodni energent ali ključen igralec? - EOL 122

Anketa med dobavitelji zemeljskega plina |
 
Zemeljski plin velja za najčistejše, a še vedno fosilno gorivo. Kakšna je njegova prihodnost? Nekateri dobavitelji zemeljski plin dojemajo kot pomemben prehodni energent, drugi menijo, da bi si v prihodnje zaslužil več pozornosti. Kakor koli, zemeljski plin je dobrodošel predvsem pri daljinskem ogrevanju v mestih in je pomemben del rešitev, ki jih ponuja energetsko pogodbeništvo, ki je vse bolj zaželeno tudi pri gospodinjstvih. Pri učinkovitih energetskih rešitvah, ki vključujejo uporabo zemeljskega plina, bi lahko Eko sklad odigral večjo vlogo, prav tako pri postavitvi infrastrukture za uporabo stisnjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva, pravijo nekateri dobavitelji. O bioplinu kot nadomestku zemeljskega plina nekateri dobavitelji ne razmišljajo, drugi izkazujejo interes za dodajanje bioplina oziroma biometana k zemeljskemu plinu, saj sta po svoji sestavi in lastnostih primerljiva.
 

Vprašanja:

  1. Kako zagotavljate zanesljivost in kakovost preskrbe z zemeljskim plinom in od kod dobavljate zemeljski plin?
  2. Kako učinkovito je na področju večje uporabe zemeljskega plina kot energenta energetsko pogodbeništvo? Koliko se zanj podjetja in občine odločajo in kako bi morali v Sloveniji spodbuditi uporabo zemeljskega plina?
  3. Kako zanimiv je za vas kot dobavitelja bioplin kot nadomestek zemeljskemu plinu?
  4. Kakšno je vaše stališče do opredelitve zemeljskega plina v Energetskem konceptu Slovenije?
  5. Kakšna je po vašem mnenju razvojna prihodnost zemeljskega plina v Sloveniji in po svetu?

Obnovljiv metan bo sčasoma nadomestil zemeljski plin

JP Energetika Ljubljana d.o.o.:

1. Energetika Ljubljana je v dvojni vlogi, in sicer kot operater distribucijskega sistema in kot dobavitelj zemeljskega plina. Kot operater distribucijskega sistema skrbimo, da so zagotovljene dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da se omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega. Kot dobavitelj zemeljskega plina zaščitenim odjemalcem (kamor spadajo med drugim vsa gospodinjstva) zagotavljamo zadostne količine v skladu z aktom o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom. Med drugim zagotavljamo dodatne količine plina za primer izrednih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje konice, ki se statistično pojavlja enkrat v dvajsetih letih in dobavo skozi zahodno vstopno točko v Sloveniji. Ustrezno delovanje na področju zanesljivosti moramo vsako leto za naslednje enoletno obdobje dokazati pristojnemu organu, to je Agenciji za energijo. Ves zemeljski plin dobavljamo iz Avstrije.

2. Odjemalcem ponujamo energetsko storitev plinskega paketa s plinskim kotlom na ključ. To pomeni, da za stranko uredimo vse, kar potrebuje, da začne uporabljati zemeljski plin. Za te stranke nudimo tudi finančni najem za nakup plinskega paketa oziroma postavitev kotlovnice, kar pomeni, da lahko stranka začne uporabljati zemeljski plin brez investicije v nakup plinskega kotla.

Večja uporaba zemeljskega plina in plinovodnega omrežja bi imela pozitiven učinek na stroške oskrbe za odjemalce in na okoljske cilje, še posebno bi se izboljšala kakovost zraka. Torej bi morale država in občine sprejeti (regulativne) ukrepe za večjo uporabo plinovodnih omrežij oziroma bi morala biti uporaba zemeljskega plina tam, kjer je prisotno plinovodno omrežje, prioriteta. Distribucijska plinovodna omrežja imajo take zmogljivosti, da je možno nanj priključiti še vrsto odjemalcev in to brez dodatnih investicij za povečanje zmogljivosti.

Med ukrepi bi morale biti nepovratne finančne spodbude Eko sklada za nakup plinskih kondenzacijskih kotlov na območjih, kjer je možna priključitev na plinovodno omrežje. S tem bi se izboljšala kakovost zraka in znižala poraba energije, kar je osnovni in prvi cilj energetske politike v Sloveniji. Istočasno pa je nesmiselno, da na področju plinovodnih omrežij ponuja nepovratne finančne spodbude za nakup drugih ogrevalnih sistemov, ker s tem slabi delovanje plinovodnih omrežij. Takšna praksa je deloma že popravljena in se deloma izvaja v občinah s sprejetjem odlokov o kakovosti zraka, vendar bi bilo to smiselno izvajati v vseh občinah s plinovodnim omrežjem.

3. Za nas je bolj zanimiv biometan, to je bioplin, ki je prečiščen do stopnje, da se lahko dodaja v plinovodno omrežje. Biometan ima enako sestavo kot zemeljski plin, zato ga lahko distribuiramo po plinovodnem omrežju in uporabljamo za ogrevanje, pogon vozil, v industriji. Biometan se dodaja zemeljskemu plinu v nekaterih naprednih državah, kot so npr. Nemčija, Avstrija in Švica. Tudi v Sloveniji bi bilo potrebno ustvariti pogoje, da bi spodbudili tovrstne nove in še neuveljavljene tehnologije za povečanje deleža obnovljivih virov energije.

4. Zemeljski plin ima že danes pomembno vlogo. Glede na vse prednosti, ki jih ima, se bo njegova vloga samo še povečala. Osnutek EKS ima veliko scenarijev in v večini scenarijev se pomen zemeljskemu plinu povečuje. Konkretno pa pogrešamo večjo podporo zemeljskemu plinu pri njegovem uveljavljanju v prometu kot enem izmed alternativnih pogonskih goriv. Z njegovo uvedbo bi lahko namreč bistveno znižali odvisnost od nafte in izboljšali kakovost zraka. Energetika Ljubljana ima trenutno dve javni polnilni mesti za stisnjen zemeljski plin (SZP). Vendar za večjo uveljavitev tega pogonskega goriva to ni zadosti. Postavitev nove polnilne postaje za SZP zahteva dokaj visok investicijski vložek. Zaradi tega bi bilo smiselno, da država podpre izgradnjo teh postaj z nepovratnimi finančnimi spodbudami. Hkrati bi bilo smiselno, da Eko sklad spodbuja nakup novih avtomobilov na SZP po zgledu spodbujanja električnih vozil.

Z vidika uporabe zemeljskega plina v proizvodnih enotah je po našem mnenju vloga zemeljskega plina ustrezno opredeljena. Pripravljene so dolgoročne bilance z različnimi scenariji razvoja virov, ki so bili tudi makroekonomsko ovrednoteni. Pomembno je, da EKS vidi osnovni namen energetske politike, to je zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten in konkurenčen način, s ciljem prehoda v nizkoogljično družbo, kjer je ena od ključnih prioritet postopna sprememba strukture proizvodnih virov in rabe energije na nizkoogljične vire energije. Zemeljski plin ima v vseh scenarijih prehodno podporno vlogo povečanemu deležu OVE in bo še naprej imel vlogo tudi v soproizvodnji toplote in električne energije ter pri daljinskem ogrevanju. V referenčnem scenariju RMA predloga EKS je vključena predpostavka, da se bo zgradila nova plinska elektrarna-toplarna, ki bo nadomestila staro elektrarno na premog na lokaciji TE-TOL. Hkrati so, kot smo že izpostavili, za dobavo zemeljskega plina vzpostavljene zanesljive in kakovostne čezmejne dobavne poti, v evropskem merilu pa poteka nekaj projektov za zagotovitev dodatnih dobavnih poti.

5. Glede na vse prednosti zemeljskega plina pričakujemo še njegovo večjo vlogo tako pri ogrevanju kot hlajenju in pri proizvodnji električne energije. Velike možnosti za večjo porabo pa ima seveda tudi v prometu. Sčasoma se bo v plinovodno omrežje začel dodajati obnovljiv metan, ki bo nadomeščal zemeljski plin. Z vidika proizvodnje toplote in elektrike bo zemeljski plin vsekakor imel svojo vlogo kot tranzicijsko, čistejše gorivo do popolnega prehoda na OVE.

»Zemeljski plin vidim kot prehodni energent«

dr. Dejan ParavanDr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja, GEN-I, d.o.o.:

1. Skupina GEN-I razpolaga z razvejano in mednarodno trgovalno infrastrukturo. Vzpostavljene imamo partnerske odnose z vsemi večjimi trgovci z zemeljskim plinom v Evropi, prav tako smo člani in sodelujemo pri nakupu in prodaji zemeljskega plina na uveljavljenih borzah. Da lahko plin varno in zanesljivo pripeljemo do slovenskih odjemalcev, imamo zakupljene prenosne zmogljivosti na vseh interkonekcijskih točkah Slovenije s sosednjimi državami. Prav tako skrbimo, da imamo nabavne vire in nabavne poti razpršene, kar nam omogoča visoko mero zanesljivosti oskrbe.

2. Priložnost za zemeljski plin je zagotovo nižji ogljični odtis v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Ker je prehod na zemeljski plin povezan z investicijskimi stroški, je inštrument energetskega pogodbeništva zagotovo primeren za tiste, ki ne razpolagajo ali ne želijo trošiti lastnih finančnih virov za ta namen.

3. O bioplinu kot nadomestku zemeljskega plina še ne razmišljamo.

4. Skladno s svetovnimi trendi zasledujemo energetsko transformacijo za brezogljično družbo. Četudi je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo, je njegovo izkoriščanje še vedno povezano z izpusti toplogrednih plinov, zaradi tega vidim zemeljski plin kot prehodni energent in energent, ki pomaga pri zagotavljanju prilagodljivosti v energetskem sistemu. Prav tako se moramo zavedati, da žal ne razpolagamo z domačim virom zemeljskega plina, torej smo na tem področju popolnoma uvozno odvisni.

5. Če želimo preiti v nizkoogljično družbo, zmanjšanje ogljičnega odtisa s prehodom na najčistejše fosilno gorivo ne bo dovolj. S tega stališča je dolgoročna perspektiva zemeljskega plina vprašljiva. Vendar pa bo prehod povezan z energetsko transformacijo postopen in dolgotrajen, zato lahko zemeljski plin odigra pomembno vlogo v tem prehodnem obdobju (bridge technology).

»Zemeljskemu plinu je znotraj Energetskega koncepta potrebno dati vidno vlogo«

Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica, JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.:

1. Zanesljivost in kakovost preskrbe z zemeljskim plinom zagotavljamo na podlagi vzpostavljenih standardov, s katerimi zagotavljamo dobavo zemeljskega plina zaščitenim odjemalcem (gospodinjstva, izvajalci zdravstvenih dejavnosti, vzgojno-varstvenih, izobraževalnih in socialnovarstvenih dejavnosti). JP Komunalno podjetje Vrhnika dobavlja zemeljski plin iz Rusije in posameznih vozlišč evropskega plinskega trga.

2. Naše podjetje je zelo majhen sistemski operater distribucijskega omrežja, zato se sami nismo odločili za neposredne spodbude za izvajanje energetskega pogodbeništva. Sodelujemo pa s podjetjem, ki na tem področju vlaga sredstva v tovrstni razvoj.

3. Glede na obseg trga, ki ga pokrivamo kot dobavitelj zemeljskega plina, še nismo razmišljali, da bi dobavljali tudi bioplin.

4. Po našem mnenju bi bilo potrebno zemeljskemu plinu znotraj Energetskega koncepta dati vidno vlogo, saj bi glede na vse svoje lastnosti in široko paleto uporabnosti pripomogel k doseganju zastavljenih ciljev, ki so opredeljeni v Energetskem konceptu Slovenije.

5. Zemeljski plin ali zeleno fosilno gorivo, kot ga tudi lahko imenujemo, po našem mnenju čaka v Sloveniji svetla prihodnost. Odlikujejo ga številne pozitivne lastnosti: fosilno gorivo z najmanj emisijami CO2, v dimnih plinih ni prašnih delcev, medtem ko se za skladiščenje ne potrebuje posebnega prostora, saj priteče po plinovodnih ceveh. Poleg naštetega ima zemeljski plin vsestransko uporabo. Uporabljamo ga v gospodinjstvih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, kuhanje), javnih ustanovah, industriji (za ogrevanje, hlajenje, pri proizvodnji toplote v tehnoloških procesih).

»Pogrešamo večjo podporo uporabi SZP kot pogonskega goriva v prometu«

Darijan Plaz, vodja oskrbe z zemeljskim plinom, Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o.:

1. V Slovenj Gradcu je plinovodno omrežje razmeroma mlado. Od izgradnje pred 23 leti na področju oskrbe z zemeljskim plinom izvajamo dve dejavnosti. Smo operater distribucijskega sistema in dobavitelj zemeljskega plina v Mestni občini Slovenj Gradec. Skrbimo za varno, učinkovito in zanesljivo obratovanje sistema, tudi z razvojnimi, naložbenimi načrti in aktivnostmi na samem sistemu. Kot dobavitelj zemeljskega plina v skladu z Aktom o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom, ki ga izda Agencija za energijo, zagotavljamo zanesljivo oskrbo zaščitenim odjemalcem, kot so gospodinjstva in osnovne socialne službe, skupaj z našim uvoznikom.

2. Energetsko pogodbeništvo razumemo kot pogodbeno znižanje stroškov za energijo, kar ni samo način financiranja, temveč je lahko tudi načrtovanje, vgradnja novih naprav, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odprava motenj in tudi motiviranje porabnikov energije. V zadnjih letih je z različnimi modeli močno prisotno na tržišču. Seveda tudi naše podjetje izvaja energetsko pogodbeništvo v različnih posameznih projektih. Poleg podjetij in objektov v lasti občin je zaslediti zanimanje gospodinjskih odjemalcev za omenjeni pristop.

Širšo javnost na področju uporabe zemeljskega plina, o posledičnih ugodnostih in pozitivnih učinkih obveščajo operaterji distribucijskih sistemov posamično in preko gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Večja uporaba zemeljskega plina bi imela pozitivni učinek na strošek oskrbe za odjemalca in tudi na okoljske cilje, kot je zmanjšanje porabe energije in izboljšanje kakovosti zraka. Veliko bi lahko uredili z nepovratnimi finančnimi spodbudami preko Eko sklada, kot na primer za nakup kondenzacijskih kotlov ali nakup vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP ali angleško CNG - Compressed natural gas). Letos je bil prvič objavljen razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud v primeru vgraditve kondenzacijskega kotla na zemeljski plin, vendar samo za degradirana območja, kjer je sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

3. Ko govorimo o bioplinu, govorimo o biometanu. Ta je po kemijski sestavi in lastnostih primerljiv z zemeljskim plinom in ga lahko zato dovajamo in distribuiramo v omrežju z zemeljskim plinom. V nekaterih naprednih sosednjih državah je ta praksa že osvojena. Na primer cilj nemške zvezne vlade je, da do leta 2020 v omrežje zemeljskega plina dovede 6 milijard m3 biometana letno. Dobro bi bilo tudi v Sloveniji ustvariti podobne pogoje na tem področju.

4. Energetski koncept Slovenije (EKS) ima več scenarijev. V večini je zaslediti povečan pomen in s tem uporaba zemeljskega plina do leta 2040. Pogrešamo pa večjo podporo že omenjeni uporabi stisnjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu. V sosednjih državah je uporaba zemeljskega plina kot pogonskega goriva kar razširjena, pri nas pa ni omogočeno tovrstno polnjenje niti na avtocestnem omrežju - cestnem križu čez Slovenijo. Na tem področju oskrbe s stisnjenim zemeljskim plinom (SZP) krepko zaostajamo za sosednjimi državami. Javne polnilne postaje za SZP so v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah. Nekaj zasebnih polnilnic imajo podjetja, ki so spoznala pozitiven učinek vozil na SZP na okolje. Država bi morala podpreti izgradnjo in širitev javnih polnilnih mest na SZP.

5. Slovenija ima kar razširjeno prenosno in distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki je vključeno v evropsko plinovodno omrežje. Nadzor nad izvajanjem te dejavnosti opravlja neodvisen regulatorni organ, pogoji za prenos in distribucijo ter cena za uporabnike z enakimi značilnostmi pa so enaki. Glede na znane zaloge zemeljskega plina, razmer na trgu zemeljskega plina in prepoznane konkurenčne prednosti zemeljskega plina je pričakovati pozitivno razvojno prihodnost in vse večjo vlogo pri ogrevanju, hlajenju, proizvodnji električne energije in transportu.