Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Število okoljskih certifikatov raste, javna sredstva ne - EOL 122

Okolju prijazne planinske koče | Tanja Pangerl |
 
Tople poletne temperature so v slovenske hribe in gore privabile veliko število ljudi. S povečanim obiskom hribov se poveča tudi obremenitev naravnega okolja. Za spodbujanje okoljskega ravnanja planinskih koč in planincev Planinska zveza Slovenije podeljuje certifikat Okolju prijazna planinska koča. V letu 2017 je takšnih 26 slovenskih planinskih koč. Kot je povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za Gospodarsko komisijo PZS, eno redkih finančnih podpor za okoljsko in energetsko prenovo planinske koče prejemajo od Fundacije za šport. Večinoma prenovo financirajo lastniki koč (planinska društva) s pomočjo lokalnih skupnosti in prostovoljcev. Markirane planinske poti, ki so ključni del infrastrukture zelenega, aktivnega turizma, ne dobivajo nacionalne finančne podpore.
 
Dušan Prašnikar (foto Manca Čujež)
Dušan Prašnikar (foto Manca Čujež)

Planinska zveza Slovenije je leta 2012 začela podeljevati certifikat Okolju prijazna planinska koča. Katere kriterije mora izpolnjevati planinska koča, da prejme certifikat?

Okolju prijazne planinske koče zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, zavežejo se k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja. Kriteriji so obvezni in dodatni, koča mora pridobiti določen minimum točk. Pokrivajo področja energije, pitne vode, odpadne vode, odpadke, zrak, hrup, gradbene materiale, prehrano in splošni videz in upravljanje koče.

Koliko planinskih koč se ponaša s certifikatom in katera je trenutno najvišje ležeča koča s certifikatom?

V letu 2017 ima certifikat pridobljenih 26 planinskih koč, vključno s Planinskim učnim središčem Bavšica. Najvišje ležeča koča s tem certifikatom je Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1.864 m).

Kako je razširjena uporaba obnovljivih virov energije in kakšna je možnost pridobivanja javnih sredstev oziroma spodbud?

Obnovljive vire energije v veliki meri uporabljajo koče, ki niso priključene na javno električno omrežje. Najpogostejša oblika je uporaba sončnih panelov za proizvodnjo električne energije. Tri planinske koče pa imajo nameščeno tudi malo vetrno elektrarno. Večina sicer uporablja agregat na plinsko olje ali nafto, ki se uporablja izjemoma, predvsem pri obnovitvenih delih na planinskih kočah in ob konicah obiska.

Javna sredstva?

Javna sredstva za planinske koče so zelo omejena. Eno redkih finančnih podpor planinske koče prejemajo od Fundacije za šport. V okviru razpisa za sofinanciranje gradnje športnih objektov lahko koče že več kot petnajst let kandidirajo za sredstva fundacije, ki letno podpre od dva do tri projekte planinskih koč, praviloma za njihovo okoljsko in energetsko obnovo. Država je v zadnjih 20 letih z EU sredstvi trikrat namensko finančno podprla projekte planinskih koč. S tem se je uredilo več kot 30 čistilnih naprav. Na tem mestu lahko pohvalimo sodelovanje s Slovensko vojsko, saj vsako leto v okviru civilno-vojaškega sodelovanja zagotavlja določeno število ur helikopterskih prevozov za potrebe okoljske in energetske sanacije planinskih koč.

Sodelujete v kakšnih okoljskih projektih?

PZS je partner v mednarodnem projektu SustainHuts (2016–2020, program LIFE+), v okviru katerega bomo opremili dve referenčni visokogorski koči z obnovljivimi viri energije, tako da uporaba agregatov ne bo več potrebna. Prav tako PZS v letu 2017 vodi projekt Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin. Sofinanciral bo Ekosklad. Tako informiramo in ozaveščamo lastnike planinskih, lovskih, ribiških in drugih domov kot tudi najširšo javnost o možnostih na področju izboljšanja energetske in okoljske učinkovitosti stavb.

Za planinske koče in domove je problematično upravljanje z odpadnimi vodami. Kako je to urejeno in kolikšen odstotek planinskih koč že ima svoje lastne biološke oziroma male čistilne naprave?

Trenutno ima 56 planinskih koč urejeno malo čistilno napravo, vključno s Planinskim učnim središčem Bavšica, dve koči pa sta priključeni na javno komunalno omrežje. Več kot polovica MČN pri kočah je bila zgrajenih s pomočjo javnih sredstev, nekaj tudi s pomočjo lokalnih skupnosti. Ostale MČN so bile zgrajene zgolj s sredstvi lastnikov planinskih koč.

Znane so težave s pitno vodo v marsikateri planinski koči. Kako planinske koče skrbijo za učinkovito porabo pitne vode in kako k temu nagovarjajo planince?

Skrb za majhno porabo je izjemno visoka v kočah, kjer nimajo možnosti priklopa na vodno omrežje oziroma nimajo možnosti za ureditev lastnega izvira. Koče s certifikatom imajo povečini v sanitarijah urejene pipe na senzor oziroma pritisk, dvostopenjski WC-kotliček, nekatere tudi brezvodni pisoar. V planinskih kočah so tudi napisi in opozorila za skrb za okolje. Vse planinske koče ne morejo zagotavljati pitne vode. Želje PZS so, da je v planinskih kočah, kjer je to mogoče, obiskovalcem na voljo pitna voda, saj je to osnovna življenjska potreba. PZS bo v letu 2017 iz lastnih sredstev pokrila nakup večjega števila UV-sterilizatorjev za planinske koče. Sterilizatorji v oporečni vodi uničijo človeku škodljive mikroorganizme s pomočjo osvetlitve s svetlobo. S tem želimo čim bolj zmanjšati število koč, kjer voda še ni pitna.

Ali količine zbranih odpadkov v planinah naraščajo? Kako je urejen sistem zbiranja in prevzema odpadkov?

Količina zbranih odpadkov v planinah se v primerjavi s preteklostjo zmanjšuje. Velika večina planinskih koč ima urejeno ločeno zbiranje odpadkov. V kočah nagovarjamo planince, da njihovo embalažo sami odnesejo v dolino.

Eden ključnih vidikov ohranjanja naravnega okolje je trajnostna mobilnost. S kakšnimi ukrepi na Planinski zvezi Slovenije spodbujate trajnostno mobilnost v hribih in kako pri tem sodelujete s ponudniki javnega prevoza? Koliko se obiskovalci poslužujejo tovrstnih možnosti?

Na splošno se uporaba javnih prevoznih sredstev zmanjšuje, kar bi lahko tudi rekli pri obisku gora. Planinska zveza Slovenije že več let nagovarja planince in ostale obiskovalce k uporabi javnih prevoznih sredstev. Sodelujemo s Cipro Slovenija, ki že desetletje izdaja Vozne rede v Alpah. V letu 2017 skupaj izvajamo projekt Zapeljan v gore, ki še posebej nagovarja k izletom v gore prek trajnostnih oblik mobilnosti. PZS sodeluje tudi v programih Alpske konvencije.

Slovenija postaja v svetu vse bolj prepoznavna kot zelena destinacija. Kako se povezujete z nosilci slovenskega turizma in kako je z obiskom tujih planincev? Narašča?

Oskrbniki planinskih koč vse bolj opažajo porast tujih gostov, kar se izraža v rahlem, a vztrajnem povečevanju deleža tujih gostov pri nočitvah v planinskih kočah. Ta delež je trenutno okrog 37 odstotkov. Čeprav se število nočitev na letni ravni v zadnjem desetletju ne spreminja dosti, pa se opaža čedalje več izletnikov oziroma turistov, ki prespijo v planinskih kočah, slovenski planinci pa se vse bolj odločajo za enodnevne obiske gora. Planinska zveza Slovenije dobro sodeluje z nekaterimi organizacijami na področju turizma, kar pa ne moremo trditi za državno raven. Že dalj časa opozarjamo pristojne državne institucije na področju turizma, da za vzdrževanje markiranih planinskih poti ne dobivamo nacionalne finančne podpore, čeprav predstavljajo enega od infrastrukturnih stebrov zelenega in aktivnega turizma, kar je glavna usmeritev slovenskega turizma.

V hribovskem okolju se vse pogosteje pojavljajo novodobne oblike športnih aktivnosti, kot je vožnja po gozdnih poteh z dvo ali štiri kolesniki. To uničuje naravno okolje in ga onesnažuje s hrupom. Kako Planinska zveza Slovenije nadzoruje te dejavnosti v naravi in na kakšen način poskrbite za njihovo omejevanje?

Planinska zveza Slovenije največjo skrb na tem področju usmerja v ozaveščanje, tako članstva kot drugih, saj nimamo ne pristojnosti in tudi ne usmeritev, da bi delovali restriktivno. V okviru lastne organizacije imamo skoraj 300 varuhov gorske narave, ki na lokalnem terenu opravljajo preventivno delo in opozarjajo na nepravilnosti v naravnem okolju. Proaktivno sodelujemo z Lovsko zvezo Slovenije, Ribiško zvezo Slovenije in Zvezo tabornikov Slovenije ravno na tem področju. Hkrati želimo vzpostaviti organ varuha narave, ki bi med drugim skrbel za izboljšanje stanja na področju voženj z vozili v naravnem okolju.

Ali se v množici pohodnikov in planincev v slovenske gore v zadnjih letih pozna večja okoljska ozaveščenost?

Da. To je posledica dobrega večdesetletnega dela z mladimi. Vendar pa ne moremo trditi, da je stopnja ozaveščenosti na dovolj visoki ravni, zato si bo PZS še naprej prizadevala za izboljšave na tem področju.