Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Sistemske spremembe še ni, zgodba dobiva brado - EOL 122

(ne)prevzeta odpadna embalaža |
 
Zaradi nepravilnosti v skladiščenju odpadne embalaže, neprevzete količine pri izvajalcih gospodarske javne službe se še kar naprej kopičijo, je inšpekcija ljubljanski Snagi naložila 10.000 evrov kazni. Ugotovila je namreč, da Interseroh pri prevzemanju zamuja še za leto 2016, sicer pa se letošnji sklep vlade, s katerim je določila deleže prevzemanja OE pri komunalnih podjetjih, ne izvaja, kot se je pričakovalo. Še več. Napoveduje se nova zmeda do konca leta, količine naj bi se kopičile. Po vladnem sklepu so za leto 2017 deleži DROE za prevzemanje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe naslednji (za papir): Dinos 17,2 %, Embakom 6,1 %, Gorenje Surovina 21,21 %, Interseroh 21,97 %, Recikel 40,15 % in Slopak 6,88 %. Pri steklu, lesu, plastiki in kovini so odstotki nekoliko drugačni. Kaj se torej letos dogaja pri prevzemanju odpadne embalaže? Stara zgodba se nadaljuje. A se ne bi smela.
 

Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, naj bi v Sloveniji končno preprečili zastoje pri prevzemanju odpadne embalaže od izvajalcev javne službe. Lani naj bi ostalo pri komunalnih podjetjih neprevzeto okrog 6.000 ton odpadne embalaže. Kupi skladiščene odpadne embalaže pa tudi letos ne izginjajo, saj na trgu nastaja več odpadne embalaže, kot so jo z določenimi tržnimi deleži dolžne pobrati družbe za odpadno embalažo. Sistemska sprememba, ki je bila v zadnjem desetletju že večkrat tik pred »zdajci«, torej da se zniža ali odpravi odpustek velikemu številu zavezancev, ki dajo na trg manj kot 15 ton embalaže in povzročajo nepobrano razliko, še zmeraj ni sprejeta. Vendar nepobrana odpadna embalaža ni edina luknja na poti, kako v državi optimalno ravnati z viri. Vse več je zahtev, da se povežejo sheme, zavezanci in komunalna podjetja v skrbi za večjo kakovost primarne ravni zbiranja.

Zato smo k osvetlitvi večletne zgodbe o nepobrani odpadni embalaži in odgovornejšemu ravnanju z viri povabili k sodelovanju sheme in komunalna podjetja. Med shemami ni odgovoril Recikel.

Postavili smo jim naslednja vprašanja:

•  Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo so bile sprejete določene spremembe, ni pa bila vključena sistemska sprememba, ki je ključna za odpravo zastojev pri prevzemanju odpadne embalaže. Gre za podjetja, ki ustvarjajo manj kot 15 ton embalaže in jim ni potrebno plačevati embalažnine in ne okoljske dajatve. Kaj je razlog, da ne pride do te odločilne spremembe in kaj predlagate?

•  Ali deleži o prevzemanju odpadne embalaže pri izvajalcih za leto 2017 slonijo na transparentnih podatkih o zbranih količinah odpadne embalaže? Vladni sklep navaja, da so deleži določeni v skladu s predpisano metodologijo.

•  Z vladnim sklepom morajo izvajalci javne službe obvestiti družbo za ravnanje z odpadno embalažo, prav tako inšpekcijo, če količina skladiščene odpadne embalaže presega 80 % skladiščnih kapacitet, družba pa jo mora prevzeti v dveh delovnih dneh. Prav tako je določeno, da mora shema od IJS prevzemati odpadno embalažo enkrat mesečno. Ali se ta vladni sklep izvaja, če ne, kaj je vzrok?

•  Kako ocenjujete napoved, da se bodo do leta 2020 količine ločeno zbrane odpadne embalaže v okviru javne službe še povečale na račun zmanjševanja količin mešanih komunalnih odpadkov in kaj bi morali storiti vsi zainteresirani, da se delež ločenega zbiranja komunalnih odpadkov poveča zlasti v občinah, kjer dosegajo manj kot 40 %?

•  Po nekaterih ocenah je stopnja reciklabilnosti ločeno zbranih frakcij pri komunalnih podjetjih največ 40 %. Ostalo naj ne bi bilo za snovno predelavo. Kako doseči, da bo primarna raven zbiranja mešane komunalne embalaže boljša, odpadna embalaža čistejša in bolj uporabna kot vir? Kdo bi se moral povezati?

• Kako poteka letos prevzemanje odpadne embalaže in ali nastajajo neprevzete količine?


Pri nečistočah gre za ekonomsko računico

Dario RolihDario Rolih, vodja PE ravnanja z odpadki v Komunali Nova Gorica:

•  Glede na nespremenjeno obveznost zavezancev, ki ustvarjajo manj kot 15 ton odpadne embalaže na leto, ostaja nerešeno vprašanje precejšnjega dela problematike. Res pa je, da nova uredba zahteva poročanje vseh oseb ne glede na obveznost plačevanja okoljske dajatve v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. S tem se bo vsaj vedelo, kdo so osebe, ki dajejo embalažo v promet ne glede na letno količino embalaže. Po novem naj bi se morale vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet. Komunalna zbornica naj bi predlagala nižjo mejo za poročanje.

•  Lahko samo povem, da upam, da je bil na tak način določen pravi delež o prevzemanju.

•  To je sprejeto in naj bi veljalo. Največkrat je problem, ko družba izjavlja, da je svojo obveznost izpolnila in da naj druge družbe opravijo svojo dolžnost. To naj bi bil problem vsa leta, ker se družbe niso uskladile glede deležev oziroma niso prejele deležev s strani ministrstva.

•  Večina izvajalcev javnih služb ima vzpostavljen sistem zbiranja odpadkov, torej embalaže. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti. Vemo, da t.i. sistem od vrat do vrat zagotavlja večji delež ločenih frakcij odpadkov zaradi lažje kontrole oddaje odpadkov. Znani so tudi primeri sistemov, ki dosegajo prav tako visoke rezultate ločenega zbiranja odpadkov. Ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev je nenehno izobraževanje prebivalcev in inšpekcijski nadzor.

•  Verjetno je to podatek za mešano komunalno embalažo (15 01 06), ki je lahko celo optimističen. Ne gre za t. i. »reciklabilnost« mešane embalaže, temveč za ekonomsko računico. Družbe že zdaj plačujejo visoke stroške sortiranja in ravnanja z ostankom sortiranja. Cena sortiranja je precej visoka in tista embalaža, ki na trgu ne dosega cen oziroma ima zelo nizko ceno, predstavlja le dodaten strošek DROE. Marsikaj je predpisano kot odpadna embalaža in marsikaj dejansko je embalaža, toda če vprašate DROE, kaj bi raje videli v zabojniku za odpadno embalažo, npr. odpadno kvalitetno plastiko, ki ni embalaža, ali embalažno plastiko nižje kakovosti, bi hitro dobili odgovor. V zvezi s stroškovnim delom ravnanja z embalažo jih popolnoma razumem. Glede čistoče je možnih več odgovorov. Slišal sem, da nekateri povzročitelji odpadke v izogib nabavi večjega zabojnika za mešane komunalne odpadke, ki so plačljivi in najdražji, pomešajo med odpadno mešano embalažo, katere praznjenje zabojnika ni zaračunano (skladno z zakonodajo).

• Zdaj še nimam pritožb. Vprašajte me enako konec oktobra!


Država mora razmisliti, kakšen sistem potrebujejo okoljski cilji

Zoran RodičZoran Rodič, Embakom:

Kljub Spremembi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ostajajo pereči problemi nerešeni. Vse DROE ne prevzemajo mešane komunalne odpadne embalaže, zato se še vedno in še bolj kopiči na dvoriščih IJS. Še vedno si nekatere DROE razlagajo obveznosti po svoje, in sicer, da je njihova obveznost tolikšna, kot so jo generirali le njihovi zavezanci, v kg seveda. Čigav ceh so potem zavezanci do 15 ton in čigav ceh je razlika v teži čiste, dane embalaže na trg, in tiste onesnažene, ki še vsebuje nekaj embalirane snovi in na kateri sta tudi sneg in led in jo je potrebno prevzeti?

Spremembe Uredbe so prinesle zelo zelo malo. Recimo:

•  IJS so sedaj dolžne mesečno poročati, koliko so zbrale odpadne embalaže, nikakor pa teh številk ni možno preveriti. Zakaj si DROE želimo preveriti te številke? Če je vsako leto ostalo približno 4.000 t neprevzete mešane embalaže, se jo je v zadnjih 5 letih nabralo že 20.000 t. Kje je vsa ta embalaža? Vse zaostanke so pobrale tiste DROE v naslednjem letu, ki svoje obveznosti v celoti izvajajo, saj se je zaradi prirejenih napovedi s strani IJS »znašla« v njihovih obveznostih (beri količinah).

•  Do objave o tržnih deležih za posamezne DROE morajo sheme do 30.6. prevzemati po tržnem deležu iz preteklega leta. Vendar je to dobro za tiste DROE, ki so po tržnem deležu rastle, za preostale pa ne. DROE, ki je po tržnem deležu rastla, je verjetno znižala svoje stroške oziroma embalažnino, nagrajena pa je z nižjim prevzemanjem embalaže do 30.6. tekočega leta. Če k temu prištejemo še napačno interpretacijo DROE o obveznostih do IJS, predvsem do (ne)prevzemanja mešane embalaže, potem vse skupaj diši po katastrofi!

Edina pozitivna sprememba je, da bo ministrstvo izdelalo poročilo, ki bo predvidoma vsebovalo tiste podatke, po katerih DROE hlastamo že vsaj 3 leta. A žal se bo to zgodilo prvič šele leta 2019! Precej je tudi nedorečenosti pri prevzemanju nekomunalne odpadne embalaže s strani IJS, saj se hitro znajde v mešani embalaži. To kar na eni strani pomeni socializacijo stroškov za končne uporabnike, na drugi strani pa skoraj nemogoče planiranje količin in stroškov!

Država mora kot lastnik tega sistema razmisliti, ali bo takšen sistem v prihodnosti zagotavljal dosego vseh okoljskih ciljev skozi prizmo podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Sam menim, da ne! Spopad velikih predelovalcev za sekundarne surovine bi se moral odigrati na industrijskih dvoriščih, ne pa na dvoriščih IJS.


Že v oktobru bodo skladišča spet prepolna

mag. Bojan Piršmag. Bojan Pirš, OKP Rogaška Slatina:

•  Že v letu 2009 je bilo s strokovno študijo dokazano, da oprostitev plačila embalažnine podjetjem, ki ustvarjajo manj kot 15 ton odpadne embalaže, povzroča primanjkljaj finančnih sredstev. Iz evidenc je razviden trend velikega števila zavezancev, ki se načrtno izognejo plačilu, tako da navajajo količine embalažnine z nekaj kilogrami manj kot 15 ton. Strokovno je nedopustno, da se anomalija ne odpravi, saj gre pri tem za nespoštovanje načela »povzročitelj plača«, kar pa ni v skladu z usmeritvami upoštevanja ključnih načel na področju ravnanja z odpadki.

•  Težko sodimo o tem, ali so podatki transparentni, saj IJS nimamo vpogleda v metodologijo in izračune. Dejstvo, da obstaja veliko podjetij z nekaj manj kg kot 15 ton odpadne embalaže, pove veliko.

•  Težava s skladiščenjem odpadne komunalne embalaže se pojavlja kljub javnim opozorilom in zavezam, da se bo odpravila. Vsako leto se tako že v mesecu oktobru ali že prej pojavijo težave s pojavom prepolnih skladišč. To dokazuje, da se vladni sklep ne spoštuje, pa tudi sankcij za DROE ni. Vzrok je poznan. V kolikor bi shema določala način plačila po opravljeni storitvi, bi bil interes za prevzemanje odpadne embalaže popolnoma drugačen.

•  V našem primeru se je količina odpadne embalaže bistveno povečala z uveljavitvijo sistema “od vrat do vrat”, saj smo bili leta 2007 prvi v Sloveniji, ki smo implementirali sistem popolnega ločevanja odpadkov, s čimer smo dosegli bistveni padec količin ostanka odpadkov. Količina odloženih odpadkov je od leta 2008 do leta 2013 strmo padala, kar je posledica uvedbe sistema »od vrat do vrat« leta 2007. Program ozaveščanja o ločenem zbiranju odpadkov smo izvajali s praktičnim prikazom in na takšen način dosegli učinkovito izločitev embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov. Leta 2002 smo odložili 10.789.780 kg odpadkov, leta 2016 pa 1.226.946 kg. Trenutno zato ne pričakujemo bistvenega naraščanja količin embalaže. Seveda je drugače pri tistih, ki so naš sistem vpeljali 5 in več let kasneje, kjer se pričakujejo spremembe v masni sestavi snovnega toka v ostanku odpadkov.

•  Podatek o reciklabilnosti je javno objavljen na številnih spletnih straneh. Že iz samega snovnega toka je možno ugotoviti, da določenih materialov zaradi njihove sestave niti ekonomsko niti okoljsko ni sprejemljivo reciklirati. Sestava embalaže je zelo heterogena. Zaradi potrošniške usmerjenosti, ki sledi k večji privlačnosti embalaže, je težko pričakovati, da bo embalaže manj in da bo v enostavni izvedbi. Izvorno ločevanje odpadne embalaže je zadovoljivo, zagotovo pa obstajajo težave pri večstanovanjskih objektih, kjer se odgovornost izgubi. Rešitev je v poostrenemu nadzoru in ukrepih. V kolikor ustrezen nadzor ne obstaja, se pravila ne upoštevajo tako dosledno. Vedno gre za manjši odstotek ljudi, ki potrebujejo dodatni nadzor. Zavedati se je potrebno, da kljub striktnemu ločevanju odpadkov ni mogoče doseči več kot 60 odstotkov reciklabilnosti. Materialni tok odpadne embalaže tudi drugod v svetu ne dosega višjega deleža. Poleg snovne izrabe je potrebno upoštevati še termično izrabo, ki lahko nadomesti ogromne količine fosilnih goriv, ki se danes uvažajo. Konkretno vidimo rešitev v uporabi embalaže za večkratno uporabo in njeni ponovni uporabi, z vpeljavo alternativnih embalaž, ki jih ponuja ponovna uporaba, in seveda v spremembi miselnih vzorcev. Predstavljajte si samo dnevno količino lončkov »coffe to go« za enkratno uporabo, ki pristane med odpadno embalažo in nima reciklabilnosti.

• Prevzemanje odpadne embalaže letos poteka v skladu z deleži, ki jih je sprejela Vlada RS. Vendar je potrebno poudariti, da še vedno prihaja do zalog, saj družba, določena za ravnanje z odpadno embalažo, ne izpolnjuje redno svojih obveznosti.


Količine frakcij s tržno vrednostjo konstantno padajo

Jure FišerJure Fišer, Gorenje Surovina:

•  O prevzemanju oziroma bolje rečeno neprevzemanju odpadne embalaže s strani DROE je bilo prelitega že veliko črnila, med drugim tudi z vidika sprememb in ukrepov, ki bi bili potrebni, da do navedene problematike ne bi prihajalo. Vsekakor eno izmed težav predstavlja prag 15.000 kg embalaže dane na trg RS, ki ga mora subjekt doseči, da postane zavezanec za vključitev v DROE. Zaradi tega prihaja do precejšnjega nesorazmerja med količino embalaže, ki je dana na trg RS in za katero so bili z embalažnino plačani stroški ravnanja, ter dejansko količino odpadne embalaže, ki nastane in ostane pri izvajalcih javne službe. Relativno visoko predpisan prag za nastanek obveznosti posledično pomeni nesorazmerno visoke stroške prevzemanja in predelave, saj jo je potrebno zagotoviti za vso odpadno embalažo, ki dejansko nastane, in ne samo za tisto, ki je bila dana na trg.

Kljub temu pa po mojem mnenju tudi ta sprememba ne bi bila ključna za odpravo vseh nepravilnosti. Te se namreč pojavljajo na več nivojih. Začnejo se že pri zbiranju odpadne embalaže. Problem vidim v dejstvu, da se embalaža zbira kot mešana odpadna embalaža. Kljub ozaveščenosti državljanov pa je ta, glede na strukturo, žal precej dober približek mešanim komunalnim odpadkom. To predstavlja precej višji strošek predelave, kot ga zavezanci krijejo ob nastanku obveznosti. Na drugi strani se srečujemo s problematiko odsotnosti papirne in kartonske odpadne embalaže, s katero bi lahko sicer pokrili visoke stroške ravnanja z mešano embalažo.

Ne glede na navedeno Gorenje Surovina odpadno embalažo, ki nastaja pri izvajalcih javne službe, redno prevzema. Partnerjem smo se zavezali obveznosti izpolnjevati na vseh ravneh. To je del naše politike delovanja. Je pa odsotnost določb oziroma mehanizmov, ki bi posameznim DROE omejila nadaljnjo možnost opravljanja svoje dejavnosti zaradi neizpolnjevanja obveznosti pobiranja odpadne embalaže od IJS, gotovo ena izmed pomanjkljivosti. Pet shem svoje obveznosti redno izpolnjuje, vsa leta pa je problematična ena shema. Nesankcioniranje teh anomalij meče slabo luč na delovanje celotnega sistema oziroma vseh DROE. Nedvomno pa menim, da je prihodnost ravnanja z odpadno embalažo v sistemu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti na način, ki bo omogočal neposredno pobiranje odpadne embalaže DROE tako od fizičnih kot od pravnih oseb. Tako bi tisti (t.j. DROE), ki morajo za ravnanje z odpadno embalažo poskrbeti, lahko vplivali tudi na način zbiranja odpadne embalaže. Dobro ločeno zbrana odpadna embalaža lahko ključno prispeva k nižanju stroškov ravnanja in s tem k normalnemu funkcioniranju sistema.

•  Obveznost DROE glede prevzemanja odpadne embalaže je odvisna od dveh podmen. Prva je izračun deležev, ki ga ima posamezna DROE. Slednje določi Vlada s sklepom ter skladno z v uredbi določeno metodologijo. Deleži so določeni za posamezne vrste odpadne embalaže, sorazmerno in odvisno od materialov embalaže, ki jih zavezanci posamezne DROE dajo na trg RS. Pri tem organ operira s podatki, ki jih pridobi od FURS s poročanjem in plačili okoljske dajatve. Za pravilno določitev deležev se morajo ti podatki in podatki, s katerimi razpolagamo DROE, ujemati. Menim, da so letos pristojne državne službe prvič poskrbele za pravilen izračun in pravočasno objavo deležev v Uradnem listu.

Drug pomemben dejavnik pri prevzemanju pa je dejanska količina odpadne embalaže, ki nastane pri izvajalcih javne službe, ki smo jo DROE dolžne pobirati v predpisanih deležih. Ker dosedanja praksa določanja količin predvidenih za prevzem sloni na napovedih zbranih količin pri komunalnih podjetjih in ne na dejanskih količinah, s katerimi razpolagajo IJS, prihaja včasih do že omenjenih anomalij, ko se nam količinsko obveznost prevzema mešane odpadne embalaže konstantno povečuje, medtem ko količine frakcij s tržno vrednostjo konstantno padajo. Očitno gre za direktno prodajo reciklatov iz določenih vrst embalaže, ki bi jih IJS sicer morale v skladu z uredbo predati shemam brezplačno. Ta način dopušča nemalo možnosti manipulacij z odpadno embalažo, shemam pa povzroča neupravičene stroške.

•  Po dosedanjih izkušnjah lahko, vsaj v delu, ki zadeva nas, trdim, da se sklep izvaja. Gorenje Surovina odpadno embalažo prevzema redno, mesečno ter v dogovoru s posameznimi izvajalci javne službe.

•  Bojim se, da je trenutni sistem naravnan na način, ki stremi k uresničitvi navedene napovedi. Že nekaj časa se namreč soočamo s trendom povečevanja mešane odpadne embalaže na račun zmanjševanja mešanih komunalnih odpadnih kot posledico slabega ločevanja odpadkov. Ker zbiralci in predelovalci odpadne embalaže nismo isti subjekti, je morda to posledica nemotiviranosti prvih za boljše ločevanje odpadne embalaže na izvoru. Ravno to je eden izmed razlogov, zakaj je edina dolgoročna rešitev v sistemu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti na način, ki bo omogočal neposredno pobiranje odpadne embalaže DROE na izvoru. Prav DROE je tista, ki mora skrbeti za predelavo in to z omejenimi sredstvi, ki jih dobi od zavezancev. Zato bo nedvomno bolj motivirana k vzpostavitvi boljšega sistema ločevanja odpadkov.

•  O slabi stopnji reciklabilnosti lahko govorimo v zvezi z mešano odpadno embalažo, v primeru papirne in kartonske ter steklene odpadne embalaže so seveda odstotki boljši. V zvezi z mešano odpadno embalažo pa se, glede na naše izkušnje, ko se na lastni sortirni liniji vsakodnevno srečujemo z odpadki, trenutni delež giblje še nižje, in sicer okoli 30 %. Od leta 2012, ko je znašal še 50 %, tako žal pada, namesto da bi se zviševal, vse pa je povezano z že opisano problematiko slabega ločevanja.

•  Kar se tiče Gorenja Surovine, poteka prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb nemoteno. Tudi za naprej lahko trdim, da bodo z naše strani predpisane obveznosti nedvomno izpolnjene kot vsako leto do sedaj.

Žal pa se bojim, da se bodo tudi tokrat proti koncu leta pojavile težave glede prevzema. Del krivde za to po mojem mnenju nosijo posamezni izvajalci javnih služb, ki zaradi zmanjševanja stroškov ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki preusmerijo v kupe mešane odpadne embalaže, kar poveča obveznost prevzema glede na delež, s čimer pa se DROE seveda ne strinjamo.


V sistemu morajo biti vsi zavezanci, ki dajo embalažo na trg

mag. Brigita Šen Krežemag. Brigita Šen Kreže, JP KP Vrhnika:

•  Menim, da je potrebno zakonodajo urediti celovito, da ne prihaja do takšnih anomalij v sistemu, kjer je zakonodajalec postavil administrativno mejo 15 ton za zavezance. Prepričana sem, da bi morali biti zavezanci vsi ne glede na to, koliko embalaže dajo na trg. Velikokrat smo že predlagali določene spremembe v našem združenju (Zbornica Komunalnega gospodarstva), pa se žal pogosto zanemarja še stroko.

•  Mi kot izvajalec GJS zbiranja odpadkov skrbimo za transparentnost naših podatkov in jih je možno kadar koli preveriti po vrstah in količinah embalaže, ki smo jih zbrali za preteklo obdobje.

•  V našem podjetju omenjeni vladni sklep že izvajamo. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, zakaj vedno raje dodatno naložiti obveznosti nekomu, v tem primeru izvajalcem javne službe, kot pa tistemu, ki ni izpolnil svojih nalog in obveznosti.

•  Učinkovito, 81-odstotno ločeno zbiranje odpadkov v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika manj obremenjuje okolje zaradi manj odloženih odpadkov in več zbranih koristnih odpadkov. V letu 2017 nam bo skupaj z občani predvidoma uspelo izločiti dobrih 81 % koristnih odpadkov. Naš cilj Zero waste za leto 2020 je 82 %. Za primerjavo, v letu 2009 smo dosegli dobrih 51 % ločenega zbiranja.

V podjetju stremimo k čim večjim deležem ločenega zbiranja odpadkov in posledično k večji stopnji recikliranja. Za ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov potrebujemo dobro organizirano in delujočo mrežo zbiralnic, predelavo ločeno zbranih odpadkov in prebivalce, ki sprejmejo nujo po ločenem zbiranju. K temu v veliki meri prispevajo tudi urejene zbiralnice. Veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju in okoljski vzgoji, kar bi lahko vodilo k zmanjšanju količine embalaže.

•  Po informacijah naših prevzemnikov oziroma sortirnic naša komunalna odpadna embalaža dosega nadpovprečno visok delež kakovosti oziroma čistoče. Menim, da je potrebno več skupnega sodelovanja med družbami in komunalnimi podjetji, da se še izboljša kakovost zbrane komunalne odpadne embalaže. Osebno menim, da je najboljši recept, da se embalaža pravilno ločuje »na izvoru« oziroma da osveščamo vse uporabnike oziroma povzročitelje.

• Tako kot vsako leto pričakujemo, da bo v jesenskem času prišlo do zastojev pri prevzemanju odpadne komunalne embalaže. Če bo prevzem potekal brez zapletov, bo to res napredek in pozitiven vpliv zadnjih ukrepov. Opažamo, da so začele sheme z določenimi »prijemi«, da bi omejili oziroma zmanjšali prevzem, ker so bojijo, da bodo prevzeli preveč komunalne odpadne embalaže in da bodo imeli stroške, ki so od drugih embalažnih družb.


Metodologija ne vzpostavlja pravičnega konkurenčnega okolja

Srečko BukovecSrečko Bukovec, Slopak:

•  Družba Slopak je ob vsaki spremembi uredbe podala predlog za spremembo minimalnih količin embalaže dane na trg, iz katerih nastane obveznost zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo. Naš predlog je bil, da se prag za nastanek obveznosti korigira s trenutnih 15.000 kg na 500 kg. Kolikor smo seznanjeni, se s tako zakonodajno ureditvijo strinjajo vse DROE, Zbornica komunalnega gospodarstva in tudi nekatere nevladne okoljske organizacije. Takšna ureditev bi vplivala na povečanje števila zavezancev, na neprevzemanje odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb pa taka rešitev ne bi imela vpliva. Razlogi za težave in neprevzemanje odpadne embalaže pri IJS so drugačni. Eden izmed njih je pomanjkanje nadzora oziroma ustreznih sankcij, zato smo v predlogu sprememb uredbe predlagali tudi možnost odvzema OVD in vzpostavitev kliring hiše.

•  Družba Slopak meni, da so deleži za leto 2017 skladni z veljavno metodologijo. Menimo, da je veljavna metodologija neustrezna in ne vzpostavlja pravičnega konkurenčnega okolja. Pred uveljavitvijo te metodologije smo v postopku sodelovanja javnosti ob spremembi zakonodaje podali argumentirane predloge za izboljšanje, ki pa jih pristojno ministrstvo ni upoštevalo.

•  Družba Slopak redno prevzema količine odpadne embalaže pri vseh IJS. Pri IJS nismo imeli večjih količin odpadne embalaže, ki bi jo bilo potrebno prevzeti oziroma bi presegala količine, ki presegajo 80 % skladiščnih kapacitet IJS. Seveda pa se pojavlja vprašanje, kakšne so kapacitete posameznih IJS za skladiščenje odpadne embalaže. S tem podatkom v tem trenutku družba ne razpolaga. Težave vidimo pri prevzemanju odpadne embalaže enkrat mesečno pri vsaki IJS, ker zaradi majhnih tržnih deležev za posamezne DROE pri določenih komunalah nastajajo majhne količine za prevzem. To je sporno zaradi optimizacije sistema odvozov in ekološkega pristopa. Predvidevamo, da se bo ta vladni sklep izvajal predvsem v delu, ko gre za skladiščenje prevelike količine odpadne embalaže.

•  Za povečanje deleža ločeno zbrane odpadne embalaže v omenjenih občinah bi bilo potrebno najprej ugotoviti vzroke za nižji delež. Na podlagi tega je potrebno uvesti ukrepe, kot so izboljšanje infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov, ozaveščanje prebivalstva, ukrepanje v primeru nepravilno odložene odpadne embalaže s strani občanov, idr.

•  Z uvedbo rumenega zabojnika in poplavo družb za ravnanje z odpadno embalažo se je sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže preusmeril v napačno smer. Ni več ozaveščanja in kontrole ter sodelovanja z IJS in občani glede pravilnega razvrščanja odpadkov v zabojnike. Vse to se posledično odraža v kvaliteti zbrane odpadne embalaže, še posebej mešane plastike. Nižanje kvalitete, višanje namesto nižanje deležev nereciklabilnih frakcij (nečistoče, primesi, RDF) so jasni pokazatelji, da sistem ni pod nadzorom in se razvija v napačno smer, ki je stroškovno zelo obremenjujoč. Nastale razmere kličejo po nujni sistemski spremembi ravnanja z odpadno embalažo. Ponovno je potrebno vzpostaviti tesnejšo povezavo med upravljavcem sistema in IJS – občani in tako zagotoviti pravilno, čistejše zbiranje nastale odpadne embalaže.

•  V januarju smo se DROE prostovoljno dogovorile o tržnih deležih, po katerih se je izvajalo prevzemanje odpadne embalaže od IJS. S 1. junijem smo dogovorili nove tržne deleže, po katerih smo nadaljevali prevzemanje odpadne embalaže v juniju vse do uradne objave tržnih deležev ministrstva. Letos je MOP prvič do sedaj objavil tržne deleže v zakonitem roku do 30. junija. Trenutno prevzemamo po uradno določenih tržnih deležih. Po naših informacijah pri določenih IJS še vedno ostajajo nepobrane količine odpadne embalaže, predvsem MKOE.


Podatki o zbrani odpadni embalaži niso dostopni

Interseroh:

V Interserohu smo že večkrat opozorili, da se je sistem spremljanja količin zbrane in prevzete mešane embalaže od komunalnih podjetij v praksi izkazal za netransparentnega. Podatki o zbranih količinah odpadne embalaže niso dostopni, zato med deležniki v panogi vsako leto prihaja do nesoglasij glede tega, koliko prevzetih ton odpadne embalaže dejansko ustreza deležu, za katerega mora poskrbeti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). S tehtanjem in preprosto razpredelnico, v katero bi bile vpisane količine zbrane in oddane embalaže s strani komunal ter prevzete količine s strani posameznih DROE, bi zagotovili ažuren mesečni pregled izpolnjevanja obveznosti posameznih DROE do komunal. Na ta način bi zagotovili tudi sproten pregled količine skladiščene odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb, ki sodijo pod obveznosti posamezne DROE. S sortirno analizo pa bi omogočili vpogled v povprečno strukturo embalažnih materialov.

Ker onesnaževalci, ki na letni ravni ustvarijo do 15 ton odpadne embalaže, tudi z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo niso zavezani k vstopu v shemo, bodo na trgu še naprej nastajali odkloni, ki dodatno obremenjujejo vsa slovenska gospodinjstva ter večja podjetja. Takšna ureditev je po mnenju Interseroha v nasprotju z zakonom, saj zakon na splošno govori o principu, da mora onesnaževalec za ravnanje z odpadki tudi plačati, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pa postavlja mejo 15 ton za vključitev v sistem ravnanja z odpadno embalažo.

V prvem polletju smo v družbi Interseroh pobrali za 47,32 odstotka večjo količino mešane odpadne embalaže, kot so jo v skladu s podatki o poročanju Finančni upravi Republike Slovenije dali na trg zavezanci, vključeni v našo shemo, s čimer smo v celoti izpolnili obveznosti prevzemanja mešane odpadne embalaže v skladu z deleži.


Količine mešane komunalne odpadne embalaže se povečujejo

Brigita ŠarcBrigita Šarc, Dinos d.d.

•  Taka sistemska sprememba bi verjetno prinesla kar precej razburjenja v slovenski gospodarski prostor, zlasti med mala podjetja. Predvidevam, da država načrtuje takšno spremembo. Na tej podlagi bo lahko bolj argumentirano nastopala proti tistim deležnikom v Sloveniji, ki jih bo taka sprememba doletela, kot tudi proti Evropski uniji. Država ima namreč zavezo, da mora malim podjetjem lajšati administrativna bremena in poslovanje. Pred leti je bila na podlagi predvidevanj postavljena meja 15.000 kg embalaže dane na trg kot meja, ki zadošča tej zavezi. Takrat se je zdela smiselna, a se danes izkazuje, da je bila postavljena previsoko.

Za določitev prave meje bi morala država izvesti dobro analizo trga. Na tako predvidevanje me navaja spremenjen člen glede evidentiranja in poročanja podjetij, ki dajejo na trg majhne količine embalaže. A še vedno ostaja tveganje, da kljub tem spremembam država ne bo dobila želenih dobrih podatkov kot izhodišče. Mar res pri vseh podatkih, ki jih morajo podjetja poročati državnim organom, ni moč ugotoviti, koliko je podjetij v Sloveniji, ki dajejo embalažo na trg, in koliko je te embalaže?

•  Ni sporno, da so deleži določeni v skladu s predpisano metodologijo. Bolj se je potrebno vprašati, če je metodologija prava. Določiti deleže družbam na podlagi podatkov o teži embalaže dane na trg v prvem tromesečju in nikdar ne na podlagi letnih podatkov o dejanskih količinah embalaže dane na trg, je najbolj sporno. Je že kateri državni organ preveril podatke o embalaži dani na trg v celem koledarske letu na podlagi poročanj o okoljski dajatvi in določil deleže na podlagi teh podatkov? Prav zanimivo bi bilo videti razlike! Hkrati pri tej metodologiji vso sliko megli, kaj vse se vključuje v izračun deležev. Gre za to, da industrijska podjetja, ki so zavezana za ravnanje z embalažo in so svoje obveznosti prenesle na DROE, pa njihova odpadna embalaža ne konča kot komunalni odpadek, sofinancirajo komunalni sistem. Zdi se, da si država želi imeti čim več individualnih sistemov. Pa si jih res? Še ena težava je – ni točnega podatka o tem, koliko dejansko nastane odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, in jo prevzamejo izvajalci javne službe zbiranja ter nato oddajajo shemam. Pri tem je še veliko nedorečenega in tudi ta del bo potrebno v bodoče jasneje opredeliti.

•  Nekateri IJS določilo že izvajajo na bolj neformalen način. Nisem pa prepričana, da bodo ta določila dosegla namen. Razlogov za to je več. Eden od njih je lahko tudi ta, da se včasih preprosto ne da organizirati dodatnih prevzemov v dveh dneh. Upam si trditi, da je to vladno določilo nedorečeno, z vidika izvajanja pa tudi precej nerealno. Če bo prišlo do situacije, ko bo moral IRSOP ukrepati z odločbami, pa se bojim, da je vsakršno njihovo ukrepanje obsojeno na neuspeh. Preveč je pravnih praznin, preveč nejasnosti … Verjetno je država želela na ta način urediti redno prevzemanje pri izvajalcih javnih služb, a če nekdo samo s pravniki bere uredbo, žal ta določila ne bodo dosegla svojega namena.

•  Že danes ugotavljamo, da se količine mešane odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, povečujejo. Država se neprestano hvali, kako je znižala količino mešanih komunalnih odpadkov. Prav je, da si država postavlja vedno bolj ambiciozne cilje, a to naj dela na realnih osnovah. Količina mešanih komunalnih odpadkov se je res znižala glede na leto 2010 ali celo 2008, to je nesporno. V zadnji petih letih pa žal rumeni zabojnik ali rumena vreča vedno bolj postajata črni zabojnik ali črna vreča. Žal se med mešano komunalno embalažo pojavljajo odpadki iz gospodinjstev, čeprav tja ne sodijo. Komu lahko sheme predamo izločene odpadke? Nazaj IJS? Ne gre, sheme za tako ukrepanje nimamo zakonske podlage. Če pa obdelovalec mešanih komunalnih odpadkov izloči odpadno embalažo, jo mora DROE sprejeti.

Mar si država res zatiska oči, da imamo vsi deležniki enakopraven položaj, da smo enako obravnavani? Mar jo res ne zanima, koliko dejansko nastane mešanih komunalnih odpadkov?

Nadalje se je potrebno vprašati, zakaj je v določenih občinah delež ločenega zbiranja manj kot 40 %? So morda tam neposlušni in zbirajo odpadke v gospodinjstvih na drugačen način, pa tega pri izračunih ne upoštevajo? Kaj je država storila v teh občinah, kako jih bo prisilila v drugačno ravnanje?

•  Dejstvo je, da se najčistejše vire odpadkov dobi na izvoru – torej tam, kjer odpadek nastaja. Večkrat ko se odpadke premesti, pretrese, premeče, bolj nečiste so frakcije.

Bolj ko bomo ljudem dopuščali, da bodo sami oddajali odpadno embalažo na zbirna mesta shem in morda zanjo še kaj iztržili, čistejše frakcije bomo dobivali. Če pa bo sistem ostal tak, kot je, pa nas čaka še veliko dela: mnogo izobraževanj, opominjanj, ozaveščanj vseh prebivalcev …

•  Zdaj poteka prevzemanje odpadne embalaže brez večjih posebnosti. Nekateri izvajalci javnih služb že sporočajo podatke o količinah zbrane odpadne embalaže do 10. v mesecu za pretekli koledarski mesec, ena od njih sporoča te podatke tudi ločeno – kaj je bilo zbrano in kaj izsortirano. Neprevzete količine nastajajo, vendar naša DROE to rešuje sproti skupaj s posameznim IJS, kjer ti zastoji nastajajo. DROE Unirec, Dinos d.d. si prizadeva izpolnjevati vse svoje obveznosti. Težave na terenu nastajajo, a jih rešujemo sproti in v dogovoru z izvajalci, saj se zavedamo odgovornosti tako do države, IJS-jev kot tudi do naših zavezancev.