Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Nefinančno ali trajnostno poročanje za leto 2017 - EOL 121

Zakonodajna Novost |
 
Novelacija Zakona o gospodarskih družbah, ki je izšla marca letos, subjektom javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, narekujejo, da v svoje poslovno poročilo za leto 2017 vključijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Podjetja se sprašujejo, za kaj v bistvu gre?
 

Slovenija je s tem zakonom v 70. c členu v svoj pravni red prenesla Direktivo EU o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih podjetij in skupin iz leta 2014. Zakon k pripravi izjave o nefinančnem poslovanju zavezuje samo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je večje od 500. Zavezanci so tudi družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila in katerih povprečno število zaposlenih na konsolidirani ravni je večje od 500.

Potrebno bo razkriti tiste podatke, ki so pomembni za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti. Gre vsaj za informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Potrebno bo na kratko opisati poslovni model družbe in politike družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda. Predstaviti in oceniti bo potrebno rezultate teh politik ter glavna tveganja, povezana z dejavnostmi družbe, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno. Navesti bo potrebno ključne nefinančne kazalnike uspešnosti, ki so bistveni za posamezno družbo.

Trajnostni del poročanja lahko družba pripravi kot sestavni del poslovnega poročila ali kot ločeno poročilo. Objavi se lahko v tiskani ali elektronski obliki. Če se družba odloči za ločeno poročilo, ga mora objaviti v razumnem roku, ki ne presega šestih mesecev po dnevu bilance stanja, in se nanj sklicevati v poslovnem poročilu.

Vsebina izjave oziroma poročila

• informacije o okoljskih,

• socialnih in kadrovskih zadevah,

• spoštovanju človekovih pravic ter

• v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju …

… vključno s:

• kratkim opisom poslovnega modela družbe;

• opisom politik družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;

• rezultati teh politik;

• glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi družbe, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno, ki bi lahko povzročili resne škodljive učinke na teh področjih, ter načini, kako družba upravlja ta tveganja in

• ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.

------------------------------

mag. Vanesa ČanjiMag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja za trajnostno poročanje:

Ali gre za enostavno »izjavo« ali za poročilo?

V zakonu se pojavljata oba termina, izjava in poročilo, zato si marsikatero podjetje težko praktično predstavlja, za kakšen dokument gre. Iz vsebinske opredelitve, kaj naj bi ta izjava oziroma poročilo obsegala, je jasno, da gre za precej obsežen dokument, torej je »poročilo« primernejša beseda. Takšno je tudi uradna razlaga gospodarskega ministrstva, ki je ta zakon pripravilo. Gre torej za trajnostno poročilo, ki je lahko pripravljeno samostojno ali je del poslovnega poročila podjetja ali skupine.

Katere so, po vašem mnenju, koristi od objavljanja trajnostnih poročil, za podjetja in za ostale družbenike?

Prednosti so številne, če jih družba prepozna in jih zna izkoristiti. O tem obstajajo številne raziskave in pogosto o tem predavamo. Lažji dostop do finančnih virov, optimizacija surovin, tržne prednosti v odnosu do kupcev, višji družbeni ugled, boljše obvladovanje tveganj so samo nekatere izmed najpogostejših prednosti. Za marsikatero podjetje, ki se sooča s številnimi izzivi in doslej še trajnostnemu razvoju ni uspelo dati ustrezne prioritete, je zakonska zahteva prava spodbuda. Podjetjem svetujemo, naj si zakonske določbe »prevedejo« na tak način, da bodo imeli z njihovim izpolnjevanjem konkretne podjetniške koristi. To je zagotovo možno.

Ali morajo podjetja že sedaj pričeti z zbiranjem podatkov, ki jih bodo morala vključiti v poročila?

Številne družbe, s katerimi sodelujemo, se dobro zavedajo, da ne gre le za zbiranje podatkov, čeprav tudi to v marsikaterem primeru ni samo po sebi umevno. Gre za pripravo strateških podlag, politik, definiranje matrike bistvenosti in odnosov s strateškimi deležniki. Na teh podlagah se določijo ključni kazalniki, ki jih je potrebno po določeni metodologiji meriti, zbirati, analizirati in končno poročati. To nikoli ne more biti delo enega človeka, zato je že sedaj potrebno določiti projektnega vodjo v družbi in imenovati tim.