Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 118

|
 
Ministrstvo za okolje in prostor smo tokrat vprašali, kako bo zakonodajno in v praksi uresničilo spremembo 70. člena slovenske ustave o pravici do pitne vode, saj gre za celovit izvedbeni pristop na več ravneh.
Zanimalo nas je še, kako poteka, glede na novo grožnjo Evropske komisije za postopek pred sodiščem EU, zaprtje oziroma sanacija komunalnih odlagališč. Doslej je ARSO izdal 14 okoljevarstvenih dovoljenj.
 

Ustavna pravica do pitne vode sega na več področij

Spremenjeni 70. člen ustave RS (pravica do pitne vode) zahteva nov sistemski zakon, ki bo nove ustavne določbe prenesel v zakonodajni red. V kakšni fazi je priprava tega sistemskega zakona? Na katerih ključnih točkah opažate, da si interesi najbolj nasprotujejo? Katere bistvene novosti naj bi prinesle zakonodajne spremembe? Koliko denarja bi država potrebovala za celovito upravljanje z vodnimi vir? Kako do tega denarja?

Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave RS (UZ70a) v zvezi s pravico do pitne vode je bil sprejet konec lanskega leta in objavljen v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 75/16).

V točki I. ustavni zakon določa vsebino spremembe ustave, in sicer vsebino dopolnitve ustave z novim 70.a členom. V točki II. je določeno, da je treba zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena ustave, uskladiti s tem ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ustavni zakon tako ne predvideva sprejema posebnega sistemskega zakona, temveč uskladitev zakonov, ki urejajo vsebine iz novega člena, če so ti v nasprotju z ustavno določbo.

Samo besedilo dopolnitve ustave, ki ga je predlagala skupina poslancev, se je od njegovega prvotnega predloga v postopku obravnave in sprejema v Državnem zboru RS precej spreminjalo. Po svoji vsebini pa se dopolnitev ustave nanaša tako na pravico do pitne vode, opredelitev vodnega vira kot javnega dobra v upravljanju države, na opredelitev prednostne rabe vode za oskrbo s pitno vodo ter zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, ki jo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Dopolnitev ustave se tako nanaša na več vsebinskih sklopov, trči ob različne pravne institute, pristojnosti in prakso izvajanja predvsem na področju oskrbe s pitno vodo. Sama vsebina, ki jo naslavlja dopolnitev ustave, tako sodi na več vsebinskih področij. Torej na področje predpisov, ki urejajo lokalno samoupravo, varstvo okolja, gospodarske javne službe, financiranje občin, javne finance, zdravstveno ustreznost pitne vode in vode. Dopolnitev ustave sega na področje, ki je urejeno na državni in tudi na lokalni ravni s predpisi samoupravnih lokalnih skupnosti.

Pri sami interpretaciji novega 70.a člena pa je treba neposredno izhajati iz zapisanega besedila v Ustavi Republike Slovenije. Zapisano besedilo predstavlja okvir potrebnih uskladitev zakonodaje. Pri interpretaciji služi tudi obrazložitev tako I. in II. razdelka ustavnega zakona. Ustavni zakon ni izrecno konkretiziral zakonov, ki bi morali biti usklajeni z novo določbo 70.a člena, pri čemer se v obrazložitvi sklicuje na prakso, ki se je v ustavno revizijskih postopkih oblikovala doslej. Glede na izrecno napotilo iz II. razdelka ustavnega zakona je treba zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena, uskladiti s tem ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih, kar pomeni, da je naloga zakonodajalca najprej preveriti, koliko je obstoječa ureditev morebiti v nasprotju z zapisanim 70.a členom.

Vlada RS je v skladu s svojimi pristojnostmi izvedla vse potrebne aktivnosti, da se zagotovi izvedba Ustavnega člena, ki opredeljuje pravico do pitne vode. V ta namen je Vlada RS na svoji redni seji, 11. 5. 2017, ustanovila Medresorsko delovno skupino, ki koordinira spremembe sistemskih zakonov, ki so potrebne na številnih področjih: izvajanje službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo, zavarovanje in upravljanje vodnih virov, neprofitnost izvajanje službe z namensko uporabo finančnih sredstev ter neposredno izvajanje te službe. Gre torej za področja pristojnosti, v katerih se prepletajo naloge državne uprave, lokalnih skupnosti, financiranja občin, izvajanja gospodarskih javnih služb in varstva okolja. Zaradi kompleksnosti vprašanja skupino vodi generalna sekretarka Vlade RS.

Prav gotovo pa Slovenija, kljub temu, da je bogata z vodo, predstavlja primer dobre prakse na področju oskrbe s pitno vodo in varovanja vodnih virov na evropskem, celo svetovnem nivoju. To so prepoznale tudi države članice EU, ki pogosto navajajo Slovenijo kot primer dobre prakse in ob tem navajajo vpis pravice do pitne vode v slovensko Ustavo.

Naša znanja in izkušnje na področju oskrbe in ravnanja z vodo vodijo k istemu cilju, in sicer zagotoviti ustrezno in nemoteno oskrbo s kvalitetno pitno vodo za naše prebivalke in prebivalce. Ob tem se zavedamo, da gre za kompleksno področje, kjer je potrebna visoka stopnja pazljivosti. Zato Vlada RS z veliko mero odgovornosti pristopa k temu vprašanju, obenem pa nedvomno ugotavlja, da je ureditev vprašanja zagotavljanja pitne vode v Sloveniji že sedaj na zelo visoki stopnji na področju oskrbe in tudi zagotavljanja ustreznosti kvalitete pitne vode za prebivalce Slovenije. Gre za stališča, ki jih vedno zagovarjamo na evropski in mednarodni ravni in s tem posredno vplivamo na EU zakonodajo in prihodnje mednarodne obveze.

V letu 2016 sta bila sprejeta Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021 in Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016-2021, ki sta uveljavljena z Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). V okviru načrtov so ocenjeni stroški obstoječih in predvidenih ukrepov na področju upravljanja voda za obdobje 2016-2021.

Načrta upravljanja voda sta dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/).

Okoljevarstvena dovoljenja za odlagališča do konca leta

Evropska komisija je sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker Slovenija ni zaprla in sanirala 28 odlagališč. Za katera komunalna odlagališča v Sloveniji gre, kje še niso izvedli zapiralnih del, jih niso zaprli in niso pridobili okoljevarstvenega dovoljenja? Za katere težave gre, je med njimi tudi zahtevano finančno jamstvo? Do kdaj bo ARSO izdal OVD za odlagališča, ki bi jih sicer morali že pridobiti?

MOP pojasnjuje, da gre šele za napoved tožbe. Tožba dejansko še ni vložena in zato MOP ne more komentirati vsebine. Informacije o odlagališčih pa najdete na spletni strani (http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12447/7521/). ARSO je doslej izdal 14 OVD, in sicer:

  1. Upravljavcu OKP - Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, za odlagališče nenevarnih odpadkov Tuncovec,
  2. Upravljavcu Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Dragonja,
  3. Upravljavcu Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Tenetiše,
  4. Upravljavcu Loška komunala, d.d. Škofja Loka, za odlagališče nenevarnih odpadkov Draga,
  5. Upravljavcu Javno podjetje komunala Slovenj Gradec, d.o.o., odlagališče nenevarnih odpadkov Mislinjska Dobrava,
  6. Upravljavcu Komunala Tolmin javno podjetje, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Volče,
  7. Upravljavcu odlagališča Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o., za odlagališča nenevarnih odpadkov Izola,
  8. Upravljavcu Javno komunalno podjetje Dravograd, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Črneče,
  9. Upravljavcu Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. za odlagališče nenevarnih odpadkov Ostri vrh,
  10. 10. Upravljavcu Marjetica Koper d.o.o.- s.r.l., za odlagališče nenevarnih odpadkov Dvori,
  11. 11. Upravljavcu Komunala Kočevje, d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj,
  12. 12. Upravljavcu PUP Saubermacher, podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Velenje,
  13. 13. Upravljavcu Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Dob,
  14. 14. Upravljavcu Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi d.o.o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Gortina-Muta.

Od spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov (veljati pričela 4. 6. 2016), s katero se dodatno urejajo pogoji za predložitev finančnemu jamstvu enakovrednega ukrepa za upravljavce »komunalnih« odlagališč v zapiranju ali zaprtih odlagališč, upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke, ki je v lasti občine ali več občin in je javna infrastruktura, lahko pridobi OVD za zaprto odlagališče oziroma za odlagališče v zapiranju, če vlogi zanj, med drugim, priloži finančno jamstvo (oziroma finančnemu jamstvu enakovreden ukrep), s predložitvijo finančnih jamstev ni več zaznati težav.

V skladu z omenjeno uredbo se šteje, da je zagotovil finančnemu jamstvu enakovreden ukrep, če njegova vloga za izdajo OVD za zaprto odlagališče oziroma za odlagališče v zapiranju vsebuje izjavo občine ali občin lastnic takšnega odlagališča o tem, da so seznanjene z višino finančnega jamstva in z odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine, določenih z zakonom. Iz prehodnih določb omenjene uredbe je sledila tudi zahteva, da upravljavci, ki še niso vložili vloge za pridobitev OVD, to v predpisanem roku tudi naredijo.

Največ časa gre v okviru postopka za izpolnjevanje zahtev po predložitvi programov monitoringov (izcednih, podzemnih in/ali površinskih voda), kjer so upravljavci odlagališč tudi vezani na zunanje izvajalce in prosijo za podaljšanje rokov. ARSO predvideva, da bo vse preostale OVD izdal do konca leta. 

Pretekla vprašanja in odgovori