Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020 - EOL 114/115

MestoKrepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni sta temeljni cilj, ki ga je Slovenija zapisala v Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020.

Dokument, sprejet septembra letos, je prvi po letu 2001, ki odkriva vladni srednjeročni pogled na razvoj lokalne samouprave v Sloveniji. Poudarja krepitev vpliva občanov v svojem okolju in njihovo sodelovanje pri sprejemanje odločitev organov lokalne samouprave za zagotovitev učinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih storitev na lokalni ravni. Nadgradnja obstoječega sistema lokalne samouprave naj bi zagotavljala optimalno razmerje med demokratičnostjo in učinkovitostjo delovanja slovenskih občin.

Krepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni naj bi zagotovili z uresničitvijo šestih ciljev:

Krepitev učinkovitosti pri delovanju lokalne samouprave (učinkovitost pri zadovoljevanju skupnih potreb in interesov na lokalni ravni).

Krepitev vloge združenj lokalnih skupnosti kot partnerjev države na eni strani in lokalnih skupnosti na drugi.

Finančna avtonomija in stabilnost financiranja lokalne samouprave.

Določitev funkcionalne vsebine regij iz nalog, ki so v pristojnosti države in občin, ter vzpostavitev učinkovite medobčinske oblike izvajanja teh nalog.

Krepitev vpliva občanov na sprejemanje odločitev na lokalni ravni, vzpostavljanje in razvoj pogojev za aktivno sodelovanje.

Opredelitev vloge, statusa in pristojnosti mestnih občin.

Analize izvajanja nalog občin na posameznih področjih niso potrdile razširjenega mnenja javnosti, da občine, predvsem majhne, svojih nalog ne izvajajo, pač pa so ugotovile, da bi jih lahko opravljale manj razpršeno, učinkoviteje in ceneje. Območja, na katerih je opravljanje navedenih javnih služb mogoče izvajati bolj ekonomično in učinkovito, so večja od območij občin. Zaradi tega pripravljavci strategije menijo, da je bilo treba v sistemsko zakonodajo predpisati oblike medobčinskega sodelovanja. To so predvsem skupno upravljanje javnih podjetij in javnih zavodov. Ta model na območju občin ustanoviteljic obstoječih pravnih oseb, ki so izvajalci javnih služb, omogoča sorazmerno ustrezno zagotavljanje ter preskrbo s storitvami in dobrinami negospodarskih in obveznih gospodarskih javnih služb. Ostajajo pa še izzivi načrtovanja in izvajanja skupnih razvojnih programov, investicij v infrastrukturo, delovanja in upravljanja lokalnih javnih služb ter poenotenja cen storitev.

V strategiji je poudarjeno, da je lokalna samouprava upravnopolitični sistem, ki je najbliže ljudem, zato je brez njihove vključitve v pripravo lokalnih predpisov legitimnost lokalne samouprave zelo šibka. Sodelovanje prebivalcev je v slovenskem pravnem redu ustrezno opredeljeno, vendar ga v občinah še vedno prepogosto ožijo na formalno predstavniško demokracijo. V skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi se med drugim uresničuje tudi pravica občanov do sodelovanja pri sprejemanju odločitev v občini. Dodatno pravico do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti opredeljuje tudi Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS). Določba 44. člena Ustave RS daje prebivalcem pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Uresničevanje pravice do sodelovanja prebivalcev je v Sloveniji večinoma že uveljavljeno in sistemsko urejeno. Obstaja pa možnost, da tradicionalne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini dopolnimo z modernejšimi in manj formaliziranimi oblikami sodelovanja. Z vidika sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni je pomembna še Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije o normativni dejavnosti (ReNDej), ki med drugim postavlja smernice za sodelovanje s strokovno in drugimi zainteresiranimi javnostmi. S sistematično uporabo resolucije bo po mnenju strokovnjakov mogoče doseči dodano vrednost in povečati preglednost, vključevanje deležnikov ter dvig kakovosti občinskih predpisov. Pri tem bodo morale občine v praksi ločevati postopek priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvesti splošno razpravo in javno predstavitev. Na ta način naj bi ključni odločevalci v občini dosegli večji konsenz glede posameznega vprašanja in s tem večjo stopnjo legitimnosti, ustrezna presoja učinkov pa bo omogočila občinskemu svetu pogoje za odgovorno sprejemanje aktov. 

-------------------------------------------------

O zelenih pametnih mestih v Ljubljani

Izzivom zelenih pametnih mest je bil oktobra namenjen tradicionalni dvodnevni Ljubljana Forum 2016. Med osrednjimi govorniki je bil eden od pomembnejših futuristov našega časa Jerome C. Glenn, ki je razgrnil vpogled v tehnologijo zavesti, mesta prihodnosti in pametne tehnologije. Raven pametne tehnologije izrazito napreduje in se vedno bolj aplicira na življenja mest. Številna mesta v Evropi in po svetu te tehnologije že aplicirajo v prakso. Med drugim je Erion Veliaj, župan mesta Tirana, predstavil njihovo brezplačno mestno aplikacijo, digitalni vodnik kapitala, z izključnim namenom olajšati in izboljšati življenje prebivalcev.