Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

EK naj spodbudi rabo energije iz zelenih virov - EOL 106

Anketa z energetskimi menedžerji | Urška Košenina |
 
V javni razpravi o dokumentu "Predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS)" je ministrstvo prejelo številne pripombe, komentarje, predloge in odgovore, kaj izboljšati in spremeniti. Pripombe je podalo 53 ključnih organizacij s področja energetike, gospodarstva, različnih resorjev državne uprave, raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij, sindikatov, številni posamezniki in drugi. Energetski menedžerji so dobili z EZ in z nalogami na področju URE vse več nalog v podjetju. Zato smo med različnimi podjetji izvedli kratko anketo o energetski učinkovitosti, ki kaže na to, da se gospodarstvo že več kot desetletje, s spodbudnimi rezultati, ukvarja z URE in s tem zmanjšuje stroške poslovanja. Energetski menedžerji so med drugim povedali, kaj pričakujejo od Energetskega koncepta.
 

delavcaVprašanja:

  1. Koliko let se že ukvarjate z energetsko učinkovitostjo in kakšne rezultate je to prineslo podjetju? Kaj so značilnosti vašega upravljanja za racionalizacijo stroškov pri energiji?
  2. Katero najzahtevnejšo energetsko investicijo ste izvedli v okviru energetske optimizacije? Kakšne rezultate je prinesla in v kolikšnem času se je/bo naložba povrnila?
  3. Kaj pričakujete od Energetskega koncepta Slovenije in kje vidite največje izzive za podjetje in Slovenijo?

Vračilna doba energetskih investicij je v povprečju krajša od 2,5 let

Matej Bašelj, energetski menedžer v Krki:

1. V podjetju energetski učinkovitosti že več desetletij namenjamo posebno pozornost. Prvi večji ukrepi izhajajo iz obdobja konca osemdesetih let, ko smo investirali v sisteme za izrabo odpadne toplote, frekvenčno regulacijo večjih elektromotornih pogonov, kompenzacijo jalove energije in začeli z vzpostavljanjem računalniškega nadzornega sistema energetike. Učinkovita raba energije je vključena v del rednega poslovanja podjetja. Za dolgoročno doseganje ustreznih rezultatov je ključen sistematičen pristop, ki temelji na merjenju in spremljanju kazalnikov učinkovitosti rabe energije, energetsko učinkovitem investiranju, izboru opreme na podlagi stroškovne analize življenjskega cikla, vzpostavitvi sistema odgovornosti in ne nazadnje na zaposlenih, ki se redno izobražujejo in spremljajo najboljše razpoložljive tehnike na trgu. S celovitim pristopom težimo k razvijanju pozitivnega in odgovornega odnosa do učinkovite rabe energije pri vseh zaposlenih, na operativnem nivoju pa naloge izvajamo sodelavci v okviru skupine za energetski menedžment. Kljub nenehnemu povečevanju proizvodnih aktivnosti, ki vključujejo tudi nove proizvodne obrate, raba energije ostaja na podobni ravni že vrsto let, posledično specifično rabo energije nenehno izboljšujemo.

2. Vsako leto v povprečju izvedemo več kot pet večjih energetsko učinkovitih investicij s podobno velikim vplivom na učinkovito rabo energije. Zato je težko izpostaviti zgolj eno. Investirali smo v soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, v različne sisteme za izrabo odpadne toplote, optimizirali in rekonstruirali smo klimatizacijske sisteme, vgrajevali energetsko učinkovitejšo razsvetljavo, nadgradili energetsko nadzorno informacijski sistem (ciljno spremljanje rabe energije) in drugo. Vračilna doba energetsko učinkovitih investicij je v povprečju krajša od 2,5 let.

3. V Krki imamo jasno definicijo odgovornosti do učinkovite rabe energijo in smo jo zapisali tudi v energetsko politiko podjetja. Ocenjujemo, da so naše aktivnosti že sedaj skladne s prihajajočim energetskim konceptom, zato večjih sprememb in izzivov za naše podjetje ne pričakujemo.

Manjši posegi, a sešteti, prinašajo veliko prihrankov

Karlo Turk, vodja tehnične podpore pri Atlantic grupi:

1. Naše podjetje ne sodi v energijsko potratno panogo. Pred petnajstimi leti smo učinkovito rabo energije prepoznali kot konkurenčno prednost in z začetnimi ukrepi dosegli 10 odstotkov prihrankov. Vsaka izboljšava pri učinkovitosti rabe energije je povezana z vlaganjem kar znatnih sredstev, ki pa so v teh kriznih časih težje dostopna. Zato se osredotočamo na manjše posege, ki pa sešteto veliko prinesejo. Zadnja leta smo priča neverjetnim skokom cen energentov, kar nas sili v vedno nove optimizacije stroškov. Predvsem se ukvarjamo z alternativnimi viri energije in s sodelovanjem z dobavitelji pri doseganju optimalnih cen energije.

2. Zagotovo je bila je največja energetska izboljšava stopenjsko hlajenje avtoklavov. Gre za uporabo hladne vode iz hladilnih agregatov in povečanje produktivnosti proizvodnega procesa. Rezultat investiranja je prihranek električne energije za 10 %, kar pomeni, da se je naložba z energetskega vidika povrnila v dveh letih. Ta energetska izboljšava je imela še en pozitivni učinek – odpravila je ozko grlo v proizvodnji, kar je skrajšalo dobo povračila na slabe pol leta.

Trgovski center v Naklem se napaja z zeleno energijo

Peter Dobrovoljc, vodja investicijskega inženiringa v Merkurju:

1. V Merkurju smo z vrednotenjem porabe glede na zunanjo temperaturo, vgrajene naprave in medsebojne primerjave začeli ob koncu 90. let in v naslednjih letih izvedli energetske preglede vseh trgovskih centrov, poslovne stavbe in skladiščnih prostorov. Že pri sprotnih investicijah smo bili pozorni na energetsko učinkovitost in nadzorne sisteme, ki omogočajo boljši nadzor in s tem prihranek energije.

2. Energetski pregledi so pokazali, da v trgovskih centrih največji delež električne energije porabimo za razsvetljavo. Zato smo v letu 2012 v sodelovanju z Gorenjskimi elektrarnami začeli s posodobitvami razsvetljave v več trgovskih centrih. Najbolj celovit projekt, ki smo ga izvedli v tem sklopu, je Zeleni trgovski center prihodnosti. S tem nazivom se ponaša Merkurjev trgovski center v Kranju, saj smo tam izvedli več projektov, ki vodijo v energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije. Že prenova razsvetljave je v tem centru zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 164 ton letno. Na strehi trgovskega centra deluje sončna elektrarna, ki omogoča 60 % samooskrbo z zeleno električno energijo, preostalih 40 % pa je zagotovljenih iz bližnjih hidroelektrarn. Merkur se tako v Kranju oskrbuje izključno z zeleno elektriko. Hkrati smo pred trgovskim centrom postavili polnilnico za električna vozila, ki se prav tako napaja z zeleno energijo. Celotna naložba se bo povrnila v obdobju 4–5 let. Sončno elektrarno, ki je največja na Gorenjskem, smo (prav tako v sodelovanju z Gorenjskimi elektrarnami) že pred tem postavili tudi na strehi skladiščnega kompleksa v Naklem.

3. Merkur je svojim kupcem strateški partner pri projektih prenove, saj ponuja številne možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti: od izdelkov široke potrošnje do izvedbe celostnih projektov energetske prenove na ključ. Tudi v tej luči torej vidimo izziv in priložnost, da tako z lastnimi zgledi kot s ponudbo našim kupcem zagotavljamo energetsko učinkovite prenove v skladu z usmeritvami trajnostnega razvoja.

Energetski koncept potrebuje jasen koncept dodeljevanja finančnih spodbud

Rok Seršen, energetski menedžer v Sibo Group:

1. V podjetju se z energetsko učinkovitostjo ukvarjamo že vrsto let. Energetsko učinkovitost smo imeli v mislih že pred gradnjo obeh proizvodno-poslovnih objektov, v katerih obratujemo še danes. Projekti, ki smo jih izvedli, so: splakovanje sanitarij z deževnico, priprava tehnološke hlajene vode s pomočjo naravnega hlajenja, ogrevanje skladišča z odpadno toploto iz proizvodnih hal ter z odpadno toploto kompresorjev za stisnjen zrak in drugi. Od leta 2012 imamo v podjetju tudi sistem Ciljnega spremljanja rabe energije (CSRE), sistem pametne razsvetljave itd. Redno izvajamo energetske preglede, energetski sistem imamo avtomatiziran in voden preko CNS-a. Smo energetsko učinkoviti, porabljamo optimalno količino energentov za svoje delovanje, v ozračje spuščamo manj emisij toplogrednih plinov in ustvarjamo ekonomske prihranke pri energiji.

2. Najzahtevnejša energetska investicija v zadnjem času je bila uvedba sistema Ciljnega spremljanja rabe energije, s katerim spremljamo porabo vode, električne energije, toplote/ hladu in zemeljskega plina na minutnem nivoju. Sistem CSRE beleži porabo vseh večjih porabnikov energije v podjetju (stroji za brizganje plastike, obdelovalni stroji v orodjarni, hladilni stolpi, kompresorji za stisnjen zrak, hladilni agregati, črpalke za vodo, klimatizacija, razsvetljava, strežniška soba itd.). Rezultat je, da se je od uvedbe sistema znižal kazalnik rabe električne energije iz 2,02 kWh/ kg predelanega granulata na 1,815 kWh/ kg predelanega granulata, kar pomeni več kot 10 % izboljšanje učinkovitosti delovanja. Investicija se je povrnila v dobrih dveh letih.

3. Od energetskega koncepta Slovenije pričakujemo usmeritev Slovenije k pridobivanju energije iz bolj zelenih virov (večji izkoristek hidro energije, geotermalne energije, vetrne energije, energije morja, sončne energije in biomase) ter tako zagotoviti zanesljivo samooskrbo in konkurenčnost pred drugimi državami. Pomembna je tudi usmeritev k zmanjševanju rabe fosilnih goriv v transportu, ker je to edina pot k trajnostnem razvoju. Izzivi za podjetja so predvsem v iskanju tehnoloških in organizacijskih rešitev za stalno izboljšavo energetske učinkovitosti - kakovostni, periodični energetski pregledi podjetij so prava pot in prvi korak za odkrivanje priložnosti energetskih in ekonomskih prihrankov. Slovenija bi morala energetsko učinkovitost ekonomsko bolj podpirati, predvsem pa več promovirati in imeti jasno razdelan koncept dodeljevanja finančnih spodbud.

Sodobna LED razsvetljava nudi realne prihranke električne energije

Vojko Žagar, Vodja energetike in infrastrukture pri Hidria AET:

1. Z energetsko učinkovitostjo se ukvarjamo že dobro desetletje. Pričeli smo z menjavo strešne salonitne kritine na industrijskih objektih. Istočasno se je izvajala še dodatna izolacija pod novo izolativno kritino. Ob novogradnji zidanega industrijskega objekta je ta dobil še dodaten fasadno izolativni ovoj. Postal je tako rekoč standard Hidriine energetske učinkovitosti in seveda zunanjega izgleda. Poraba goriva za ogrevanje objektov se je več kot prepolovila od nekoč 20 kg/m2, na sedanjih slabih 10 kg/m2 ogrevanih površin. Z vgradnjo toplotnega izmenjevalca zrak/voda v dimnik industrijske peči smo izkoristili toplotno energijo dimnih plinov za ogrevanje sanitarne vode in objektov. V isti namen se izkorišča toplota, ki je odvzeta tudi preko izmenjevalnika ob delovanju kompresorjev. Možnost prihrankov je bila prepoznana tudi na segmentu razsvetljave. Sodobna LED razsvetljava nudi realne prihranke električne energije v višini od 30 % pa vse do 70 %. Odvisno od aplikacije. Tako so postala LED svetila del naše opreme bodisi v pisarni, proizvodnem prostoru elektronike ali klasičnem industrijskem obratu. Povračilo investicije ocenjujemo na dobri dve leti. LED svetila pa odigrajo pomembno vlogo v prostoru elektronike s svojo dolgo življenjsko dobo, kompaktnostjo, oblikovno čisto linijo in protiprašno zaprtostjo.

2. Zahtevni delovni procesi pri proizvodnji vžignih sistemov za avtomobilsko industrijo zahtevajo med drugim tudi čist, suh komprimiran zrak. Ob upoštevanju navedenih dejstev in vidika energijske učinkovitosti kaj hitro spoznamo, da je na našem dvorišču potreben sodoben, učinkovit in varčen frekvenčno voden kompresor. Mikro lokacije so postale tarča vzdrževanja. Dobavitelj kompresorjev Atlas Copco nam z analizo porabe in produkcije komprimiranega zraka svetuje režim delovanja postrojenja. V zadnjem času veliko pozornosti namenjamo najbolj občutljivemu energentu, vodnemu viru. Iz delovnega okolja so se odstranile sekundarne »umazane« tehnologije, gradijo se zaprti sistemi tehnološke vode. S tem se tudi zmanjšuje poraba tekoče vode, manj je onesnaževanja okolice. Rezultati slonijo na dolgoletnem spremljanju, obdelavi in analizi stroškov energentov in njihovem deležu ter mestu na stroškovni lestvici, ki s svojim začetkom sega tja v leto 1997. V Hidrii AET nismo imeli finančno izstopajočega projekta. Stalno, iz leta v leto pa je bilo »v ognju več manjših želez«. Energetska učinkovitost podjetja je bila prepoznana tudi od zunanjih opazovalcev. Tako je bilo firmi podeljeno s strani Ministrstva za okolje in prostor ter časnika Finance na Dnevih energetikov leta 2008 priznanje za »Energetsko učinkovitost podjetja - projekta«, vodji energetike pa priznanje »energetskega menedžerja«.

3. Visokotehnološki proizvodi, vžigni sistemi, namenjeni avtomobilski industriji za vžig dizelskega motorja, terjajo iz dneva v dan na vsakem segmentu kakovost. Tu niso zajeti samo direktni proizvodni elementi in tehnologije. Ključno vlogo odigrajo energenti. Velikoserijska proizvodnja, ki poteka v podjetju v treh izmenah na avtomatiziranih sofisticiranih linijah, dobesedno terja kvalitetne energente, ki so pogoj za neprekinjeno in nemoteno 24 urno delo. Le tako se lahko zagotavlja korak z neizprosno konkurenco. Tu pa mora svoj pečat dodati tudi država s tem, da poskrbi za cenovno konkurenčnost in nesporno oskrbo z energenti tudi v Soški dolini. Kajti, samo z obljubami ali papirnatimi projekti bo težko oziroma nemogoče korakati vštric z naprednim svetom.

Izkoriščanje odpadne toplote za različne namene

Samo Lečnik, vodja energetike v skupini SIJ:

1. Z energetsko učinkovitostjo se ukvarjamo že vrsto let, saj strošek energije v vseh stroških skupine pomeni kar pomemben delež in presega 8 % vseh poslovnih odhodkov.

Po porabi energije seveda vodita obe jeklarni, in sicer Acroni in Metal Ravne. Leta 2012 smo v Acroniju kot prvi pridobili standard za energetski menedžment ISO 50001, kar nam pogojuje, da se z energetsko učinkovitostjo ukvarjamo vsak dan. Naš cilj je, da standard vpeljemo v vsa večja podjetja v skupini. Ena izmed pomembnih aktivnosti za racionalizacijo stroškov energije je centralizirana nabava energije za vsa največja podjetja v skupini.

2. Na tem področju je zelo pomembna in tudi zahtevna naložba Metala Ravne v izkoriščenju odpadne toplote. Metal Ravne je namreč skupaj s podjetjem Petrol Energetika začel za daljinsko ogrevanje Raven uspešno izkoriščati odpadno toploto, ki nastane v procesu taljenja jekla v elektroobločni peči. Na Okoljskem srečanju 2015 nagrajeni projekt je pri nas prvi primer takega izkoriščanja toplote, s katero na Ravnah ogrevajo še sanitarne vode industrijskih podjetij delujočih na skupni lokaciji ter vodo ravenškega zimskega in letnega bazena. Posledično se bo količina toplogrednih plinov znižala za kar 1.500 ton letno, poleg tega pa bodo v Metalu Ravne zaradi zdaj manj obremenjenega hladilnega sistema tudi manjši stroške energije. Projekt pomeni dolgoročno zanesljivo oskrbo s toploto, začetek zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter občuten prispevek k trajnostnem razvoju in kakovosti bivanja v lokalni skupnosti Ravne na Koroškem. Tudi druga SIJ-eva jeklarna - jeseniški Acroni se nahaja ob mestu in zato v skupini SIJ načrtujemo, da bo industrijska odpadna toplota tudi na Jesenicah v naslednjih letih postala pomemben dopolnilni vir daljinskega ogrevanja in konkurenčna prednost skupine SIJ zaradi nižjih stroškov poslovanja in prispevanja k okoljevarstvenemu napredku. Investicija se bo povrnila v manj kot dveh letih.

3. Skupina SIJ je aktivno sodelovala pri oblikovanju predloga smernic Energetskega koncepta Slovenije. Poleg stabilnega in konkurenčnega trga z energijo, v primerjavi z drugimi članicami EU, pričakujemo od EKS predvsem podporo za ponovno uporabo odpadne toplote, razvitost trga tercialne rezerve ter upoštevanje dejstva pri emisijah CO2, da jeklarska industrija ne more v celoti uporabljati obnovljivih virov.

Energetski koncept naj pripelje omrežja do slovenske Istre

Goran Matešič, energetski mendežer v Luki Koper:

  1. Intenzivneje smo se začeli ukvarjati z energetsko učinkovitostjo leta 2012, ko smo vzpostavili funkcijo energetskega menedžerja. V tem času smo z različnimi ukrepi v povprečju privarčevali 240.000 EUR na leto. V naslednjih letih bomo z novimi investicijami, predvsem na kontejnerskem terminalu bistveno privarčevali pri stroških z energijo. V prvi fazi izvajamo energetske preglede, nato sledi izvajanje ukrepov in priporočil iz energetskih pregledov ter vzpostavitev energetsko nadzornega informacijskega sistema za posamezen terminal. Energetski nadzorni informacijski sistem je osnova za doseganje ciljne rabe energije.

2. Najzahtevnejša energetska investicija, ki smo jo izvedli v letu 2014, je bila zamenjava energenta ekstra lahkega kurilnega olja z lesno biomaso v glavni kotlovnici Luke Koper. Kotlovnica deluje v okviru pričakovanj, investicija se bo povrnila v 4 letih.

3. Od Energetskega koncepta Slovenije pričakujemo, da bo zagotovil potrebne ukrepe za zagotavljanje razvoja plinskega in elektroenergetskega omrežja do slovenski Istre. Največji izziv vidimo v zagotoviti finančnih sredstev za spodbujanje OVE brez dodatne finančne obremenitve podjetij in fizičnih oseb.

Pri racionalizaciji stroškov energije je ključen celostni pristop

Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik:

1. V Steklarni Hrastnik se od leta 2010 sistematično in poglobljeno ukvarjamo s področjem energetske učinkovitosti. Vsi projekti, ki so bili izvedeni z namenom doseganja energetske učinkovitosti, so pripomogli k znižanju porabe energentov in stroškov ter zmanjšanju izpustov v okolje. V enoti namiznega stekla smo znižali porabo vode za 55 %, emisije NOx za 75 % ter izpuste prašnih delcev in emisije CO2 za 35 %. V enoti embalažnega stekla smo ob povečanju proizvodnih kapacitet znižali porabo specifične energije za 16 %, emisije NOx za 25 %, emisije prahu za 30 % ter izpuste CO2 za 10 % in porabo mestne vode za 30 %. Značilnost našega upravljanja za racionalizacijo stroškov pri energiji je celostni pristop.

2. V okviru energetske optimizacije smo izvedli več različnih projektov - posodobitev G in B peči, posodobitev kompresorske postaje, posodobitev sistema hlajenja IS strojev, uvedli smo izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov na obeh proizvodnih lokacijah ter vgrajujemo izključno energetsko varčne elektromotorje. Uspešnost teh naložb se kaže v zmanjšani porabi energentov. Tako smo na primer samo z izkoriščanjem odpadne toplote dimnih plinov iz G peči pridobili v obdobju dveh let in pol preko 4.000 MWh odpadne toplote. S prenovo B peči pa smo ob dvigu kapacitete za 55 ton na dan znižali porabo specifične energije za 16 %. Vračilna doba naložb je od 8 mesecev do največ 4 let.

3. Od novega energetskega koncepta Slovenije pričakujemo, da bo vplival predvsem na povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in na konkurenčne cene energentov.

Največji izziv energetskega koncepta je v razvoju in vpeljavi novih tehnologij

Sašo Ferjančič, Vodja tehničnih storitev v Ljubljanskih mlekarnah:

1. Z energetsko učinkovitostjo se ukvarjamo že od leta 2008, ko smo postavili sistem za energetski menedžment. Takrat smo pričeli z zbiranjem podatkov o porabi energije. Značilnosti našega upravljanja so take, da se osredotočimo na večje porabnike. Pregledali smo možnosti sprememb ali dograditev na tej opremi, da bi se lahko zmanjšala poraba energije.

2. Večjo energetsko investicijo smo izvedli skupaj s posodobitvijo obrata za polnjenje trajnih izdelkov leta 2011/12. Takrat smo ob nakupu nove opreme za pripravo trajnih izdelkov posebej pazili, da smo izbrali tako, ki omogoča vračanje odpadne toplote, in zgradili sistem, ki lahko to toploto akumulira. Akumulirano toploto uporabljamo za pranje objektov (strojev, tankov …) v proizvodnji in ogrevanje proizvodnih prostorov. Investicija se je povrnila prej kot v dveh letih, saj smo zmanjšali porabo pare na letnem nivoju za več kot 30 %.

3. Glede energetskega koncepta Slovenije vidim največje izzive v razvoju in vpeljavi novih tehnologij, ki bodo pripomogle k doseganju krovnih ciljev, definiranih v tem konceptu, ki so po našem mnenju zelo ambiciozni.