Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Podjetja so nas odkrila zaradi znanstvenih rezultatov - EOL 106

Kemijski inštitut | Jože Volfand |
 
Vodenje Kemijskega inštituta naše vrhunske znanstvene inštitucije, ki je tudi tuja podjetja, ne le znanost, prepričala s svojimi rezultati, je lani novembra prevzel prof. dr. Gregor Anderluh, doktor biologije. Na Kemijskem inštitutu je pred tem vodil Laboratorij za molekularno biologijo in nanotehnologijo. Prisega na znanstveno odličnost in na temeljne raziskave, čeprav se hkrati zaveda, da je za razvoj in poslovno stabilnost inštituta nujno sodelovanje z vrhunskimi tujimi podjetji. Sicer pa ne čakajo na razpise, čeprav so nanje s projekti že pripravljeni, pravi dr. Gregor Anderluh, ki največje priložnosti vidi prav na področju materialov.
 

dr. Gregor AnderluhV prejšnji številki revije EOL ste v anketi o zeleni rasti, ki je razvojni izziv za Slovenijo, menili, da bi na ravni države morali najprej sprejeti jasno strategijo, v kateri bi bila navedena zelena prednostna področja. Ali na primer Strategija pametne specializacije, okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo in Energetski zakon, ne kažejo dovolj prednostnih področij? Kakšen bi bil vaš predlog?

Strategija pametne specializacije je zagotovo korak v pravo smer, saj smo na ravni države določili nekaj prednostnih področij. Za razvoj inovativnih izdelkov in visokotehnoloških področij bodo zagotovo potrebna znatna vlaganja tako podjetij kot znanstveno raziskovalnih inštitucij, ki pri tem sodelujejo. Dobro bi sicer bilo, da so takšne strategije rezultat nekega notranjega vzgiba o tem kaj v Sloveniji sploh potrebujemo na dolgi rok in kaj želimo razvijati. Mi si zagotovo želimo, da bodo prednostna področja tista, kjer smo že zdaj izkazali odličnost, predvsem na področju razvoja materialov in biomedicinskih raziskavah. Strategija naj tudi omogoči dolgoročna vlaganja in razvoj izdelkov, saj se čez noč ne da kaj dosti storiti. Izkušnje iz tujine kažejo, da razvoj visokotehnoloških izdelkov traja lahko tudi leta.

Zato najbrž ni dobro, da z razpisi za projekte iz nove finančne perspektive, najbolj so pričakovani razpisi iz programa Strategije pametne specializacije, Slovenija zamuja. Ste s projekti pripravljeni, na katerih področjih vidite priložnost, ali se boste tudi v prihodnje bolj prijavljali na razpise Obzorje 2020?

Projekte imamo pripravljene, čakamo na razpise. Večji del vsebin, ki jih bomo skupaj s partnerji prijavljali, že poteka in jih izvajamo v nekaterih projektih. Strategija pametne specializacije zapira določene vrzeli in upamo, da bo njen namen dosežen. Tudi mi si želimo več projektov, ki bodo vodili do konkretnih izdelkov na trgu, Strategija pametne specializacije pa bo omogočila še bolj tesen stik med industrijo in raziskovalnimi inštitucijami. Strategijo pametne specializacije nikakor ne vidimo kot nadomestek projektov Obzorja 2020. Pri slednjih je naša želja, da bi izplen še povečali. Predvsem nas zanimajo tiste sheme, ki bodo omogočile vrhunske temeljne raziskave, kot npr. projekti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

Vire iščete po različnih poteh. Kaj pa Slovenija? Kaj bi se moralo spremeniti v financiranju znanosti v Sloveniji, v industriji, za katero precej delate, in v znanosti sami, tudi na vašem inštitutu, da bi se ekonomski položaj znanstvenih ustanov izboljšal in da bi zagotovili razvoj?

Znanstveniki predvsem potrebujemo stabilno okolje in mir za znanstveno delo. Kar pomeni, da moramo izdatno vlagati v opremo, infrastrukturo in kadre. Za odlično znanost so potrebna znatna vlaganja, kar nekatere zahodne države, po katerih se zgledujemo, dobro vedo. Na ta način se bodo ustvarili pogoji in dovolj široka baza za vrhunske dosežke, kar je osnovna podlaga za napredek. Tudi v gospodarstvu, saj kadri, ki jih vzgajamo na institutih, prehajajo v industrijsko okolje in omogočajo nadaljnji razvoj v industriji. Na Kemijskem inštitutu se bomo še bolj usmerili v pridobivanje projektov, ki bodo to stabilnost omogočili. Predvsem spet mislim na evropske sheme, kot so Obzorje 2020. V ta namen bomo v kratkem vzpostavili močno administrativno podporo, ki bo pomagala raziskovalcem pri prijavah. Seveda pa zgolj povečanje sredstev ni dovolj. Sredstva je potrebno usmeriti predvsem v kvalitetne raziskovalne skupine in projekte. Treba je torej pripraviti kriterije, ki bodo nagrajevali predvsem kvaliteto. V tem smislu bomo letos Kemijski inštitut podvrgli presoji mednarodnemu znanstvenemu odboru vrhunskih tujih znanstvenikov, ki bodo ocenili znanstveno kondicijo inštituta.

Vprašujem zato, ker bodo podjetja, ki se zavedajo, da smo že v času zelenih tehnologij, storitev in življenjskega ciklusa izdelkov, potrebovala raziskave in implementacijo inovacij. Kako tržite vaše znanje, znanstveno odličnost in tehnološko opremo zdaj, ko se na vseh koncih prisega na zeleno rast?

Naša najboljša znanja lahko izrabijo le podjetja, ki sama precej vlagajo v vrhunske napredne tehnologije in produkte. Opažamo porast takšnih podjetij v Sloveniji, tradicionalno pa zelo dobro sodelujemo s slovensko farmacevtsko industrijo, ki zares sodi v sam svetovni vrh. Zanimivo se nam zdi, da so nas opazila vrhunska tuja podjetja avtomobilske industrije oziroma nanotehnološka podjetja in s katerimi že izvajamo bilateralne projekte. Ta podjetja so nas odkrila izključno zaradi naših vrhunskih znanstvenih rezultatov in ne zaradi npr. prejšnjega sodelovanja z domačimi podjetji. To nam je jasen signal, da moramo nadaljevati z našo zavezo biti vrhunski v znanosti.

S katerimi dosežki ste prepričali poslovno javnost na tujem in na katerih trgih ste zanimivi? Gre predvsem za vaše znanstvene prispevke?

Gre predvsem za naše znanstvene prispevke v znanstveni periodiki, na najbolj pomembnih kongresih v tujini in z odmevnimi rezultati na mednarodnih študentskih tekmovanjih, kot je iGEM tekmovanje iz sintezne biologije. Tuja podjetja zanima izključno vrhunskost, ki jo potrebujejo, in jim je vseeno, ali to dobijo v domači državi ali pri nas. Če imamo torej sami zelo dobre raziskovalne rezultate, je navezava skoraj avtomatična. Predvsem so za tuja podjetja zanimive naše raziskave o materialih, premazih, novih materialih za potrebe nanotehnologije, itn.

Razvoj materialov je danes v ospredju znanstvene stroke. Zakaj in kje vidi Kemijski inštitut največje priložnosti?

Na področju materialov je inštitut tradicionalno močen na področju katalizatorjev za različne namene, baterij, senzorjev, poroznih materialov, površinskih premazov in različnih polimernih materialov. Vsi navedeni tipi materialov so tako ali drugače vključeni v eno ali več prioritetnih področij tako v EU kot v Sloveniji. Dodatno priložnost vidimo v razvoju materialov na področjih, kjer se stikajo različna tradicionalna znanja. Recimo na področju sintezne biologije. Npr. zelo nas zanima razvoj biomaterialov in komponent za senzorje v nanobiotehnologiji.

Če primerjate tehnološko opremo Kemijskega inštituta v primerjavi s podobnimi ustanovami na tujem, kje ste in kaj vam manjka?

Obiskovalci iz tujine so po pravilu pozitivno presenečeni nad razmerami za delo na inštitutu, tudi če prihajajo iz najprestižnejših ustanov. Vedeti je potrebno, da znanstvenikom dobri pogoji za delo veliko pomenijo in je lahko dobro urejena raziskovalna infrastruktura magnet za prihod tujih znanstvenikov. Tako smo bili nedavno prijetno presenečeni nad željo mladega kolega iz Nemčije, da bi svojo kariero nadaljeval na našem inštitutu. Seveda pa nam kakšen kos tudi manjka, opremo je potrebno vzdrževati in v znanosti oprema zelo hitro zastara. Zato so v ta namen potrebna znatna vlaganja in napori, da fond raziskovalne opreme vzdržujemo na takšnem vrhunskem nivoju.

Kolikšen delež temeljnih raziskav v celotnem prihodku ste zapisali v vaši razvojni viziji inštituta? Kakšna bo vaša poslovna usmeritev kot prvega moža v Kemijskem inštitutu glede na to, da pravi zaslužek dajejo aplikativne raziskave?

Naše osnovno poslanstvo so vrhunske raziskave in temu mora slediti tudi poslovna usmeritev inštituta. Večina prihodkov že zdaj pride na ta račun. Inštitut pridobi okoli 20-30 % prihodkov na trgu in to se nam zdi še nekako sprejemljiv obseg. Na inštitutu sicer delu za industrijo namenjamo precej pozornosti. Imamo laboratorij, Center za validacijske tehnologije in analitiko, ki živi zgolj od prihodkov analiz za potrebe industrijskih partnerjev. S prenovo laboratorijev centra smo v lanskem letu zagotovo naredili pomemben korak in smo zagotovo bolj konkurenčni tudi v evropskem merilu. Inštitut mora storiti več tudi na področju trženja patentov, kar z licenciranjem in prodajo patentov lahko predstavlja dober vir za zaslužek. Seveda pa to ni enostavno in temu bomo morali zagotovo nameniti več pozornosti v prihodnje.

Kaj bi spremenili v delu Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS)?

Ocenjujem, da je delo ARRS dobro in zelo pomembno za nadaljnji razvoj znanosti v Sloveniji. V zadnjem času so veliko delali na spremembah pravil za pridobivanje sredstev, kar je zelo dober znak. Vprašanje sicer ostaja, v kolikšni meri bodo vključeni predlogi raziskovalne sfere. ARRS se tudi precej angažira na področju popularizacije znanosti, kar je v slovenskem medijskem okolju zelo pomembno. Od agencije bi si znanstveniki želeli manj birokracije, predvsem pa usmerjanje sredstev v kvaliteto in ne vsevprek. Presenetila nas je npr. delitev projektov mladih raziskovalcev, ki po nekakšni uravnilovki usmerja sredstva in določa, kaj bo kakšna programska skupina pridobila. Želeli pa bi si tudi več sredstev na projektnih razpisih in več sredstev za mlade znanstvenike.

V javnosti je zelo odmeval dosežek vašega laboratorija, ki naj bi v prihodnosti omogočil energijsko boljše akumulatorje in s tem daljše dosege z električnimi avtomobili. Ali menite, da je prihodnost v električnih avtomobilih ali v avtomobilih z vodikom kot gorivom prihodnosti?

V obeh. In morda še v kateri zvrsti, ki jo bo prinesla prihodnost. Ocenjujemo, da bo v prihodnosti prišlo do sožitja različnih tehnologij, vsaka bo prevladala v segmentu, v katerem bo lahko maksimalno izkoristila svoje prednosti. Seveda bo pomembno tudi, kako bodo na razpolago surovine za izdelavo takšnih akumulatorjev ali baterijskih sistemov.

V razpravah o slovenski razvojni viziji do leta 2050, v katerih sodelujejo tudi strokovnjaki OECD, je jedrna postavka aktivni državljan. Kako razumete to strateško kategorijo?

Aktivno državljanstvo razumem kot prispevek vsakogar k našemu življenju v prihodnosti. Vsak naj po svojih močeh prispeva k razvoju družbe, pri tem pa naj se aktivno seznanja z vsemi področji. Želel bi si pravočasnih razprav o ključnih problemih družbe, ki naj potekajo predvsem strpno. Predvsem pa moramo postati družba, ki si bo ustvarjala priložnosti in ne zgolj sledila drugim.

Kakšno poslovno leto pričakujete?

Po prvotnih analizah pričakujemo v letošnjem letu malenkost boljše poslovno leto kot lani.