Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

V turistični sezoni morajo prevzeti odpadke tudi dvajsetkrat na teden - EOL 98

Med komunalnimi podjetji |
 
V Komunalnem podjetju Okolje Piran je prevzel krmilo prvega menedžerja Alen Radojkovič, ki je bil že prej član uprave, v času, ko jo je trinajst let vodil Darij Barrile. Novi direktor se je zaradi racionalizacije in zniževanja stroškov odločil za enočlansko upravo. Komunalna dejavnost v eni najrazvitejših turističnih občin v Sloveniji je v posebnem položaju zaradi posebnosti, ki jih prinaša turizem. V turistični sezoni morajo prevzeti odpadke pri velikih porabnikih tudi dvajsetkrat na teden! A ta odzivnost ni edino, kar jih loči od drugih komunalnih podjetij. Direktor Alen Radojkovič stvarno ocenjuje zbiranje odpadkov in reciklažo, a se tudi vprašuje, koliko kdo zasluži v verigi. In koliko časa bodo uporabniki embalaže še pripravljeni ločevati pod sedanjimi pogoji.
 
Alen Radojkovič
Alen Radojkovič

Skrbite tudi za turistično infrastrukturo. Kako ste pripravljeni na turistično sezono in kje so glavne razlike v obsegu dejavnosti med komunalnimi podjetij na obali in na celini?
Na turistično sezono smo načeloma že pripravljeni, saj turistično infrastrukturo vzdržujemo skozi vse leto. Delno je potrebno še urediti tista parkirišča, ki niso ves čas v funkciji oziroma so manj obremenjena kot v sezoni Fijesa, Strunjan, parkirišče pred vhodom v Marino Portorož. Na centralni plaži v Portorožu je potrebno namestiti označbe, ki opredeljujejo akvatorij kopališča. To naredimo ob začetku kopalne sezone. V primerjavi z drugimi komunalami smo v največji turistični občini bistveno bolj obremenjeni že zaradi povečanega števila obiskovalcev. V primerjavi z drugimi komunalami na obali pa ima OKOLJE bistveno večji obseg dela na področju z upravljanjem s centralno plažo Portorož, saj je to največje naravno kopališče v Sloveniji, in z mirujočim prometom. Mislim na garažne hiše in parkirišča. Upravlja z dvema garažnima hišama, z več kot desetimi zunanjimi parkirišči, s parkiranjem v Portorožu in Luciji, z mirujočim prometom v starem mestnem jedru v Piranu. Odgovorni smo tudi za opravljanje brezplačnega prevoza potnikov na relaciji Tartinijev trg –parkirišče Fornače – Tartinijev trg.

Posebno odgovornost imate kot upravljavci pristanišč Piran in Portorož? Ali še vedno drži stereotip, da pristanišča niso čista?
Naša skrb je, da je pristaniška infrastruktura ustrezno urejena in funkcionalna, da sta v pristaniščih red in čistoča. Če še vedno drži stereotip o umazanosti pristanišč, ne vemo. Zagotovo pa se trudimo, da bi bila pristanišča čim bolj čista. Tako vsako leto izvedemo akcijo čiščenja morskega dna, v turistični sezoni pa dnevno, izven sezone po potrebi, čistimo vodno površino. Pobiramo odmrlo travo in nesnago. Pri tem bi želel opozoriti, da je čistost pristanišč v veliki meri odvisna od uporabnikov, obiskovalcev.

Ali lahko trdite, da ste ustrezno uredili prometni in parkirni režim v Piranu in Portorožu?
Ureditev prometnega in parkirnega režima je bolj odvisna od občine kot od OKOLJA. Na občini namreč sprejemajo odločitve o prometni ureditvi. Mi smo upravljavec mirujočega prometa. Menim, da je glede na pomanjkanje parkirnih mest, specifike mestnega jedra v Piranu in podobno, režim dokaj dobro urejen. Z nekaterimi ukrepi skušamo težave omiliti. Zagotavljamo namreč brezplačen prevoz potnikov iz mestnega jedra Pirana do Fornač. Sistem parkirišč pa je urejen tako, da je cena parkiranja v centrih Piran, Portorož dražja kot na bolj obrobnih parkiriščih. Parkirišče pred vstopom v Marino Portorož je celo brezplačno. Zgledno je urejen tudi avtobusni prevoz na relaciji Lucija – Portorož – Piran.

In slabosti?
Seveda bi se, kot vsak drug sistem, dalo še marsikaj izboljšati. Mislim na dodatno logistiko, na povečano frekvenco brezplačnega avtobusa, pa še kaj. Vendar ja vsak ukrep povezan s povečanimi stroški. Največjo težavo predstavlja način plačevanja, plačevanje s kovanci, zato smo v lanski sezoni na najbolj frekventne točke namestili menjalce gotovine. Poleg tega se pripravljamo na uvedbo dodatnih načinov plačevanja parkirnine, preko mobilnih telefonov, na primer.

Pri ureditvi parkovnih in javnih površin v turističnih mestih je pogosto slišati očitek, da smo premalo izvirni in hkrati ne znamo predstaviti naših raznovrstnih posebnosti in značilnosti. V čem želite biti drugačni od podobnih obalnih mest?
Javne površine morajo najprej biti urejene, lične in čiste. V zadnjih dveh letih smo skupaj z občino povečali parkovne površine ter posadili večje število avtohtonih dreves od Seče do Fiese. Razvili in posadili smo rožo »Portorož«. Cilj je ohranjanje zelenih površin in njihovo vzdrževanje. Novost, ki jo načrtujemo, so »urbani vrtovi«, kjer bodo lahko krajani in turisti izmenjavali svoje znanje in izkušnje iz vrtnarstva, tudi različne sadike, semena in plodove.

Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov v občini še posebej, ker ste ekološke otoke namestili gosteje, kot zahteva zakonodaja? Pri katerih odpadkih ste najboljši?
Naša gospodinjstva so zelo uspešna pri ločevanju odpadkov. Skupno ločeno zberemo 46 % odpadkov. Poudariti pa moram, da nam turizem precej kvari povprečje. V poletnih mesecih zaznavamo velika nihanja. Količina MKO naraste od 77 % do 106 %, medtem ko količina ločeno zbranih odpadkov dosega največ 47 % porast. Glede na sezonsko specifiko, ki v skupnem kvari naš rezultat ločevanja odpadkov, ocenjujemo, da v naših gospodinjstvih ločeno zberemo več kot 55 % odpadkov. V poletnih mesecih in ob praznikih število oseb v naši občini poraste iz 17.000 stalnih prebivalcev na 55.000 oseb. Zato povečujemo število eko-otokov.

Po številu ekoloških otokov zagotovo prednjačite?
Imamo fleksibilno frekvenco odvozov odpadkov. Skušamo se čimbolj približati uporabnikom, hkrati pa zagotavljati urejen videz kraja. Smo le ena najbolj razvitih turističnih občin, ki zahteva zelo fleksibilen, včasih celo »butični« sistem zbiranja odpadkov. V poletnih mesecih do nekaterih velikih uporabnikov prihajamo celo 20 krat na teden. Vsak dan po MKO in po vsako frakcijo posebej. V Sloveniji je gostota naseljenosti 101 prebivalec/km2, v naši občini je povprečje 394 prebivalcev/km2, v Luciji 1.310 prebivalcev/km2, v starem mestnem jedru Piran pa je gostota naseljenosti 5.958 prebivalcev/km2. Gostejša, kot je poselitev, manj je prostora za postavitev posod, kar reguliramo s pogostejšimi frekvencami odvozov odpadkov. Zelo smo zadovoljni z rezultatom ločeno zbrane embalaže, a najvišje povečanje deleža še vedno zaznavamo pri ločenem zbiranju biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov. V letu 2014 smo beležili 21 % porast, a pri teh odpadkih nas čaka še veliko dela.

Zelo so uspešne tudi naše petkove akcije ločenega zbiranja kosovnih odpadkov.

Med komunalnimi podjetji jih ni mnogo, ki zbirajo tudi odpadni tekstil. Kakšne rezultate dosegate in kako ste organizirali zbiranje odpadnega tekstila?
Odpadna oblačila zbiramo v posebnih zabojnikih bele barve z modrim logotipom Okolje Piran, ki so nameščeni na 17 lokacijah, večinoma na zbiralnicah/ ekoloških otokih. Oblačila morajo biti čista in suha, da je možna njihova nadaljnja obdelava in predvsem ponovna uporaba. Okolje Piran bo vsa sredstva, prejeta za zavržena oblačila, namenilo Rdečemu križu Piran. V letu 2014 smo že nakazali 530 €, ki jih je Rdeči križ namenil piranskim otrokom.

V sodelovanju z univerzo ste raziskovali odnos občanov do ravnanja z odpadki. Kaj vas je najbolj presenetilo?
Najbolj presenetljivo je, da še vedno 26 % občanov meni, da je za ločevanje na izvoru, torej pri njih doma, odgovorno komunalno podjetje oziroma občina. Vsi skupaj moramo torej še veliko narediti za izobraževanje naših uporabnikov in za spreminjanje navad. Razveseljivo pa je, da večina ne misli tako.

Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do težav pri prevzemu. Kako je v vaši občini in kaj predlagate za učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji?
Tudi mi imamo težave z neprevzemanjem odpadne embalaže, zaradi česar imamo na Zbirnem centru Dragonja polne zalogovnike. Država mora poskrbeti, da DROE prevzamejo vso odpadno embalažo in ne, da komunalna podjetja moledujemo DROE, da to storijo. Če je konec leta potrebno korigirati količine in deleže posamezne DROE glede na napovedane količine in deleže, naj to pravočasno in odločno stori pristojno ministrstvo. Zelo neodgovorno je zahtevati od uporabnikov naših storitev, da ločujejo na izvoru. Potem pa ta trud izničiti recimo z napovedjo javnosti, da ne moremo prazniti zabojnikov za mešano embalažo, ker so naša skladišča polna in nimamo kam z embalažo, ki jo DROE nočejo prevzeti, ker so izpolnili zahtevane letne količine. Mi naše uporabnike nismo s tem nikoli obremenjevali in poskušamo stvari reševati mirno v dogovoru z DROE, dokler bo šlo. Vendar so bile razmere v začetku letošnjega leta kritične in niso še povsem v redu.

Odpadki so vir, se stalno poudarja. Slovenja se po stopnji reciklaže odpadkov uvršča med najboljše v EU. Vendar o teh podatkih nekateri dvomijo nekaj zaradi metodologije, ki ni poenotena, dalje zato, ker nihče ne ve, kaj se zgodi z izvoženimi odpadki, pa tudi zato, ker so netočnosti pri poročanju. Kakšna je vaša ocena?
Moja ocena je, če izhajam iz razmer v naši občini in na Obali, da je Slovenija res dobra pri ločevanju. Mi v Piranu bi bili še boljši, če nam intenzivna turistična panoga in s tem visoka fluktuacija ljudi z različnimi navadami, ne bi vsako leto podirala dobro utečenega sistema ločevanja odpadkov po posameznih naseljih, posebej pa v starem mestnem jedru Pirana. Smo pa zagotovo edino komunalno podjetje daleč naokoli, ki odvažamo odpadke vse dni v letu dvakrat dnevno, kot je primer starega mestnega jedra Pirana. Prav tam smo bili tudi prvi in dolgo edini v Sloveniji, ki smo uporabnikom razdeljevali biološko razgradljive vrečke za kuhinjske biološko razgradljive odpadke. Menim, da je v Evropski uniji več držav, tudi med razvitejšimi od nas, ki niso nič boljše v ločevanju odpadkov. So pa zato boljše v predelavi odpadkov v energijo. Ocenjujem, da je boljše izkoriščanje surovin iz ločeno zbranih odpadkov na izvoru za ponovno uporabo in reciklažo, kakor sežiganje teh odpadkov oziroma predelava v energijo. Zato bi rad pohvalil prebivalce Slovenije, ki so pripravljeni ločevati odpadke. Ostaja le odprto vprašanje, koliko kdo zasluži v tej verigi. Od uporabnika, ki je ločil odpadno embalažo, do predelovalca, trgovca iste embalaže in koliko bodo uporabniki oziroma potrošniki embalaže še pripravljeni ločevati pod temi pogoji.

Kaj bi morali v Sloveniji prednostno upoštevati v izhodiščih za izdelavo nove strategije ravnanja z odpadki v državi?
Vsekakor se moramo poenotiti glede tega, ali želimo in ali smo lahko družba z »nič odpadkov« in potem narediti vse, da to tudi dosežemo. Pri tem seveda ne smemo zanemariti dejstva, da se bodo fiksni stroški zbiranja odpadkov zagotovo povečali in da bo težko najti inštrument nagrajevanja uporabnikov, če ne bo prišlo do sprememb metodologije za izračun cene storitev ravnanja z odpadki. Komunalna podjetja bi morala ta inštrument dobiti od države. Od te usmeritve je odvisno, ali lahko rečemo, da v Sloveniji ne smemo več trošiti denarja za izgradnjo centrov za mehansko biološko obdelavo odpadkov.

Kako je urejanje cen komunalnih storitev vplivalo na vaš lanski poslovni rezultat?
Odgovor na to vprašanje zahteva celovitejše pojasnilo. Cene ravnanja z odpadki so bile namreč vrsto let, natančneje od leta 2001 dalje, zamrznjene s strani države. Vsa ta leta je dejavnost beležila negativen poslovni rezultat. V skladu s spremenjeno zakonodajo smo v letu 2013, natančneje s 1.5., uveljavili nove cene teh komunalnih storitev. Poslovni rezultat se je v tem letu sicer popravil, a je še kazal izgubo v višini 39.000 €. Prejšnja leta je letna izguba vedno presegala 100.000 €. Šele s poslovnim letom 2014, na podlagi celoletnega učinka nove cene, izkazuje ta dejavnost pozitiven finančni rezultat v višini 17.000 € .

Primorska ne bo gradila svojega centra za ravnanje z odpadki. Kakšne rešitve načrtujete, da boste zagotovili optimizacijo stroškov in ugodne cene za občane? Zapreti pa morate deponijo v Dragonji, kar ne bo poceni.
Za nas in naše občane bomo poiskali najugodnejšo rešitev za obdelavo in odstranjevanje odpadkov v okviru že obstoječih centrov za ravnanje z odpadki. Naj ponudijo optimalno storitev, saj mi nimamo možnosti, da bi imeli svoj center. Pri tem bomo ravnali gospodarno in preudarno, saj so pri nas, zaradi geografskih, urbanih ter gospodarskih značilnosti, povezanih s turizmom, cene komunalnih storitev že precej visoke in jih ne bi želeli dodatno višati. Naš cilj je doseči maksimalno ločevanje na izvoru, zato načrtujemo strategijo »nič odpadkov«, kar pomeni minimalne količine odpadkov predanih v obdelavo in odstranjevanje in s tem manjše stroške za ta namen.

In odlagališče?
Občina Piran, tako kot vse slovenske občine, ki so lastnice odlagališč, ima zagotovo nekaj težav z zagotavljam prepotrebnih sredstev za zaprtje odlagališča. Mi smo že v letu 2014 opravili prvo fazo zapiranja. Sanirali smo strojne dele in naprave na odlagališču ter naredili nove vrtine za vzorčenje podzemne vode. Najbolj pomembno se nam zdi, da izvajamo vse predpisane monitoringe in skrbimo za preprečevanje onesnaževanja okolja. Občina je predvidela, da bo v letih 2016 in 2017 zagotovila sredstva za zaprtje odlagališča. OKOLJE pa še vedno čaka, kako se bo država odločila glede finančnega jamstva, saj sodimo v skupino komunal, ki nismo imeli možnosti pri zamrznjenih cenah v času obratovanja odlagališča zbirati sredstva za finančno jamstvo.