Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Prvi zeleni svetilnik v tem delu Evrope - EOL 90

Ljubljana – zelena prestolnica Evrope |
 
Ljubljana si bo leta 2016 nadela zmagovalni lovorov venec zelene prestolnice Evrope. Izjemen dosežek ne le za naše glavno mesto, pač pa tudi za Slovenijo. Ljubljana je vztrajala in s četrto kandidaturo je uspela. V finalu je premagala nemški Essen, nizozemski Nijmengen, norveški Oslo in švedski Umea. Ljubljana se je na ciljni črti srečala z Oslom, toda žirijo je prepričala ljubljanska Vizija 2025. A ne le to, zato smo Tjašo Ficko, ljubljansko podžupanjo, povprašali, kaj vse je bilo na tehtnici.
 
Tjaša Ficko
Tjaša Ficko

V finalu se je odločalo med petimi mesti. Najmočnejši konkurent Ljubljani, z največjim številom točk na dvanajstih okoljskih področjih, je bil Oslo. Kaj je na koncu pretehtalo, da je zmagala Ljubljana?
Prejet naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 pomeni za Ljubljano izjemno priznanje za dosedanje delo celotne velike mestne družine in prizadevanja za večjo kakovost življenja v mestu. Po mnenju ocenjevalne komisije uspešno združujemo dvoje: ohranjamo prepoznavno zeleno identiteto mesta in ob tem aktivno spreminjamo področja, ki še nedolgo nazaj niso bila »zelena«. Tako sta bila med drugim izpostavljena uspešno uveljavljanje in promocija trajnostne mobilnosti. V sklepni ugotovitvi je komisija zaključila, da je Ljubljana mesto, ki je v najkrajšem času doživelo največ sprememb v pravo smer. Ob tem pa znamo deliti svoje znanje in izkušnje tudi z drugimi mesti. Navedli so, da smo se izkazali z aktivno pomočjo poplavljenim območjem na Balkanu.

Priznanja smo seveda veseli, se pa ob tem zavedamo, da je naziv tudi pomembna zaveza za naše prihodnje delovanje.

Omenjate izkušnje drugih mest. Kaj vas je navdušilo pri okoljskih presežkih norveškega glavnega mesta? Kje so okoljsko najbolj zgledni?
Oslo se je v preteklih desetletjih iz industrijskega mesta uspešno preoblikovalo v trajnostno naravnano mesto. Med drugim si prizadevajo prevzeti vodilno vlogo na področju ekoloških inovacij in trajnostnega zaposlovanja. Podobno je z drugimi finalisti. Vsako mesto ima določene prednosti, ki predstavljajo primer dobre prakse za ostale. Zato je v vsakem primeru dobrodošlo biti v takšni »zeleni« družbi. Tudi če ne bi uspeli zmagati, bi se veliko naučili. Seveda pa je zmaga bistveno slajša in bo tudi učinek za mesto neprimerljivo večji. V resnici so zmagovalci prebivalci vseh mest finalistov.

Ljubljana je žirijo najbolj prepričala s strategijo trajnostnega razvoja Vizija 2025. V celovitem pristopu k upravljanju okolja so nekateri okoljski cilji vendarle prednostni. Kateri?
Vizijo 2025 smo sprejeli kmalu po začetku prvega mandata sedanjega mestnega vodstva, v začetku leta 2007. Eden ključnih okoljskih ciljev takrat je bil razbremeniti prometno izjemno obremenjeno mesto. Začeli smo spreminjati mobilne navade prebivalcev. Sledila je prelomna odločitev o spremembi prometnega režima v mestnem središču. To ni bilo enostavno. Takrat so si ljudje težko predstavljali Tromostovje brez avtobusa »krpana«. Danes je to mestna dnevna soba. Prvemu koraku so nato lažje sledili mnogi drugi, ki so se izkazali za zelo dobrodošle. Mislim na primerno uvedbo sistema izposoje koles BicikeLJ in mnoge druge. Danes se mozaik takšnih odločitev zelo dobro sestavlja in kaže ugodne rezultate za meščane in mesto.

Drug pomemben cilj pa je živeti v sožitju z naravnim okoljem - varovati in ohranjati naravo, ki nam je bila dana. Skoraj tri četrtine površine MOL predstavljajo zelena območja. In gozdne površine segajo do mestnega središča, kar je pomembna prednost. Negujemo krajinske parke, skrbimo za biotsko raznovrstnost. Ščitimo ogrožene rastlinske in živalske vrste, ob tem pa prenavljamo degradirana območja. V preteklih letih smo tako pridobili dodatnih 40 ha zelenih območij.

Katerih pet visokih okoljskih standardov bi zapisali v temeljni kodeks Zelene prestolnice Evrope?
Težko se je omejiti le na pet področij. Zagotovo je nujna zaščita vodnih virov in dolgoročna ohranitev kakovosti in količine teh virov. Kakovostna pitna voda brez predhodne obdelave je pomembna prednost Ljubljane. Ne smemo je razumeti kot samoumevne. Kljub temu, da s količino vode nimamo težav, je potrebno z njo ravnati trajnostno. Zato izvajamo številne ozaveščevalne akcije za vse generacije, še posebej za najmlajše, ki novo znanje nato prenašajo na ostale družinske člane. Voda mora ostati javna dobrina.

Pomembno je ne le trajnostno ravnanje z odpadki, ampak tudi preprečevanje njihovega nastanka, k čemur smo se zavezali z novo strategijo Zero Waste (nič odpadkov). Pametno je stvari uporabiti večkrat in dvakrat premisliti, ali res potrebujemo nekaj novega.

Pomembno je ohranjanje biotske raznovrstnosti in zelenih površin. Mesta in prebivalci v njih se zmeraj bolj zavedajo pomena energetske učinkovitosti, a prav tako trajnostne mobilnosti. Ta ni blagodejna samo za zrak in hrup v mestnem okolju, ampak tudi za fizično pripravljenost in sprostitev meščanov, kar velja še posebej za pešačenje in kolesarjenje.

Prav glede mobilnosti ste si zapisali zelo optimistične cilje. Do leta 2020 bi radi dosegli v Ljubljani enakomerno delitev različnih oblik mobilnosti: javni prevoz tretjina, pešci in kolesarji tretjina in tretjino avtomobili. Kako boste to dosegli?
Prometna politika Mestne občine Ljubljana, ki smo jo sprejeli septembra 2012, poziva k spreminjanju prometnih navad v smeri trajnostne mobilnosti. Ljubljana s številnimi izboljšavami v zadnjih letih postaja kolesarjem prijazna. Zato ne preseneča, da se delež poti, opravljenih s kolesom, uspešno povečuje. Od uvedbe sistema BicikeLJ v letu 2011 do danes je število voženj z mestnimi kolesi preseglo dva milijona. Samo v prvem letu smo zabeležili več kot 611 tisoč izposoj, s čimer smo presegli vsa pričakovanja. Če se poigram s številkami. To pomeni, da smo 57-krat obkrožili Ekvator in za 500 ton zmanjšali emisije CO2. S spremembo prometnega režima v mestnem središču in dodatno razširitvijo peš cone smo območja za pešce povečali za kar 550 odstotkov. V mednarodnem okolju izpostavljajo eno izmed dobrih praks Ljubljane tudi uvedbo brezplačnih električnih vozil Kavalir.

Tudi v potniškem prometu so spremembe.
Da. V okviru Ljubljanskega potniškega prometa postopoma vzpostavljamo širši območni sistem, ki temelji na enotnem plačilnem sistemu Urbana in integriranih linijah z usklajenimi voznimi redi in večjo pogostostjo voženj. Poleg tega postopno posodabljamo tudi vozni park – 36 avtobusov že poganja zemeljski plin. V prihodnjih letih bo takšna polovica flote javnega prometa, kar bo pomenilo zmanjšanje emisij trdnih delcev PM10 za 21 ton letno. Število voženj na linijah LPP vztrajno raste. Uvajamo tudi nove sodobne storitve, da bi bila trajnostna mobilnost še privlačnejša. Takšna je brezplačna mobilna aplikacija A do B: Ljubljana, ki uporabnike spodbuja k rabi javnega prevoza. Nameščamo števce kolesarjev s prikazovalniki in podobno. Ob nadaljevanju uspešnih politik in z uvedbo nekaterih dodatnih aktivnosti verjamemo, da bomo zastavljene cilje mobilnosti tudi dosegli.

Kako boste pristopili k izvajanju strategije za elektromobilnost? Kaj kaže slika kakovosti zraka v Ljubljani v letu 2014?
Izvajanje strategije elektromobilnosti je proces, ki zajema daljše časovno obdobje, v katerem nameravamo osveščati o uporabi električnih in drugih okolju prijaznih vozil. Postopno bomo zgradili infrastrukturo z večjim številom polnilnic električnih vozil, tudi v projektu širitve P+R na Dolgem mostu, ki bo zaključen prihodnje leto.

In zrak?
Letos smo v Ljubljani zabeležili že 45 let neprekinjenih meritev onesnaženosti zraka. Kakovost zunanjega zraka spremljamo s stalnimi avtomatskimi merilniki na treh merilnih mestih in z občasnimi meritvami na različnih lokacijah po mestu in na njegovem obrobju. S skrbno načrtovanimi ukrepi v preteklosti, kot sta uvajanje daljinskega ogrevanja in sistema plinifikacije, smo prej pereč problem onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom popolnoma odpravili. Zrak v mestu je zato danes bistveno boljši. Pred seboj pa imamo nov izziv – zmanjševanje onesnaževanja zraka zaradi prometa, ki je problem vseh večjih mest po svetu. Vendar nas tudi tu v zadnjih letih razveseljuje trend nenehnega izboljševanja. Po spremembi prometnega režima na Slovenski cesti je koncentracija črnega ogljika padla kar za 58 %, kar je pomemben prispevek h kakovosti zraka v središču mesta.

H kakovosti bivalnega okolja v glavnem mestu veliko pripomorejo urejene zelene urbane površine s parki, rekreativnimi površinami in igrišči za otroke. Kaj ste o tem povedali žiriji?
Kot rečeno, je identiteta Ljubljane po zaslugi premišljenega urbanističnega načrtovanja, ki upošteva njene bogate naravne danosti, izrazito zelena. Zelene površine zajemajo skoraj tri četrtine vseh površin Mestne občine Ljubljana. V viziji razvoja mesta, ki temelji na zgoščevanju zdajšnjih poselitvenih struktur, pa dajemo poudarek notranjem razvoju, zgoščevanju poselitve ob vpadnicah in regeneraciji degradiranih območij. V preteklih nekaj letih smo zasadili več kot 2500 dreves. Veliko vlogo pripisujemo zelenim klinom mesta, ki prodirajo do mestnega središča, najizraziteje po Poti spomina in tovarištva, ki je tudi najdaljši mestni park na svetu.

Najbolj svež primer dobre prakse je junija odprt park ob južni ljubljanski obvoznici, ki povezuje mesto s prej degradiranim območjem pri Krajinskem parku Ljubljansko Barje. Pri urejanju tega območja smo med drugim odstranili 300 ton gradbenih in 15 ton azbestnih odpadkov ter zasadili 90 dreves.

Če se vrneva k nagradi. Za Ljubljano pomeni prestižni naslov Zelena prestolnica Evrope tudi odlično umestitev na evropski zemljevid najbolj okoljsko osveščenih prestolnic. Kako so konkurenti sprejeli zmago Ljubljani in kaj so izpostavili kot največjo vrednost dosežka naše prestolnice?
Z veseljem smo prejeli iskrene čestitke ostalih finalistov in drugih evropskih mest, še posebej tistih, ki so že nosila naslov zelenih prestolnic. Skupaj ugotavljamo, da je bistvo celotnega projekta v prenosu dobrih praks in pridobivanju novega znanja, s katerim lahko še dodatno povečujemo kakovost življenja za meščane in obiskovalce. Postali smo prvi in edini zeleni svetilnik v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Zato se od nas pričakuje, da bomo idejo in vrednote zelene prestolnice uspešno razširili in okrepili tudi v tem delu Evrope in za sodelovanje v prihodnje navdušili nova mesta, ki si prizadevajo biti trajnostna in zelena. Prepričana sem, da nam bo v sodelovanju z mnogimi deležniki, ki živijo in delajo v Ljubljani, do konca leta 2016 to tudi uspelo.


Z novim Energetskim zakonom se Slovenija še bolj intenzivno usmerja k URE in OVE, k trajnostni oskrbi z energijo. Kje vidi Ljubljana na tem področju največje izzive?

Alenka Loose, mestna menedžerka

Zaradi geografskih in okoljskih vidikov, kot so termalne inverzije, slaba prevetrenost in številna zaščitena območja Nature 2000 ter vodovarstvena območja, imamo v ljubljanski regiji precej omejene možnosti rabe obnovljivih virov energije. Kljub temu uspešno izvajamo svojo vizijo.

Naš načrt oskrbe in rabe energije, Lokalni energetski koncept MOL do leta 2020, kot prednostna sistema na področju oskrbe z energijo opredeljuje sistema daljinskega ogrevanja in zemeljskega plina. Oba sistema skupaj trenutno zagotavljata energetsko preskrbo s toploto za 74 % stanovanj. Toploto za potrebe sistema daljinskega ogrevanja proizvedemo v visoko učinkoviti soproizvodnji, pri čemer je več kot 10 odstotkov toplote že proizvedene iz obnovljivega vira energije, konkretno iz lesne biomase. V oba daljinska sistema bomo še naprej uvajali obnovljive vire energije – v sistem daljinskega ogrevanja že omenjeno lesno biomaso, v sistem oskrbe z zemeljskim plinom pa bioplin. Naš cilj ostaja tudi dodatno zmanjšanje individualnih kurišč.

Rabo OVE zagotavljamo tudi s podporo uvajanja biogoriv v promet, lesne biomase pri oskrbi s toploto in električno energijo, izrabo sončne energije in hidroelektrarn. Z ukrepi nameravamo v letu 2020 preseči 20 % delež RES v končni rabi energije.

Hkrati je za doseganje nekaterih ciljev pri obnovljivih virih energije in izvajanju zahtevnejših projektov energetskih prenov in uvajanja energetskega upravljanja nujno dobro sodelovanje z državo. Največji izziv na tem področju je zakonodaja, ki po našem mnenju pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije ne ureja na ustrezen način. Tako smo v okviru Lokalnega energetskega koncepta že nastavili vse potrebno za izvajanje vseh ukrepov, ki jih narekuje Energetski zakon in tudi aktivno pristopili k iskanju možnosti financiranja. Konec leta 2012 smo s projektom Energetska obnova Ljubljane uspešno kandidirali za sredstva Tehnične pomoči ELENA in z Evropsko investicijsko banko podpisali pogodbo za pripravo dokumentacije za izvedbo Investicijskega programa projekta EOL. Projekt obsega vse najpomembnejše ukrepe na področju URE in OVE v javnih objektih in energetski infrastrukturi MOL, s katerimi bomo dosegli cca. 79 GWh energije na letni ravni. Predvideva tudi energetsko prenovo več kot 350 objektov v lasti ali upravljanju MOL, uvedbo sodobnega energetskega upravljanja objektov in prenovo javne energetske infrastrukture.

S pripravo dokumentacije smo že pričeli in pričakujemo, da bomo z investicijami, opredeljenimi v investicijskem programu, lahko pričeli takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije.

Pri ravnanju z odpadki dosega Ljubljana pri ločenem zbiranju dobre rezultate. Že nekaj let se načrtuje gradnja sežigalnice odpadkov, predvidoma v Ljubljani, kjer se zdaj gradi največji center za ravnanje z odpadki v državi. Kaj je storilo mesto, da pride do odločitve o termični obdelavi odpadkov v Ljubljani in ali je kakšen zadržek pri tem, ker je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope?

Janko Kramžar, direktor Javnega podjetja Snaga

Ponosni smo, da je Ljubljana po podatkih organizacije Zero Waste Europe prestolnica z največjim deležem recikliranih odpadkov. Prav pri sežiganju komunalnih odpadkov se Ljubljana razlikuje od vseh ostalih finalistov v tekmovanju za Zeleno prestolnico Evrope 2016, saj edina nima v uporabi sežigalnice ali drugega objekta za termično izrabo odpadkov in iz njih izdelanih goriv. To, kar navidezno zgleda kot pomanjkljivost, pa je za Ljubljano pravzaprav prednost. S ciljem čim večje snovne izrabe EU namreč povečuje stopnje recikliranja na 70 in več odstotkov. Okolja, ki imajo sežigalnice, bodo imela pri doseganju teh ciljev veliko več težav kot tista brez njih. Zato smo se v novi Strategiji razvoja dejavnosti na področju ravnanja z odpadki v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2014−2035 odločili predvsem za okrepitev prvih treh prioritet na področju ravnanja z odpadki, tj. za preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje. Strategija obenem pomeni opuščanje zamisli o izgradnji sežigalnice ali drugega objekta za termično izrabo odpadkov.