Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Tudi dobavitelji morajo biti trajnostni - EOL 84/85

Trajnostni razvoj v Telekomu Slovenije | mag. Vanesa Čanji |
 
Telekom Slovenije se predstavlja kot družba in skupina, kjer je trajnostni razvoj sestavni del poslovnih procesov in kjer načela trajnostnega razvoja v največji možni meri vgrajujejo v poslovanje, v izdelke, storitve in vsebine. Med prednostnimi zavezami so zapisali zmanjšanje porabe energije in emisij v okolje. Za zagotavljanje primerljivosti sodelujejo pri mednarodnem energetskem in okoljskem zgledovalnem primerjanju v okviru panožnega združenja evropskih telekomunikacijskih operaterjev. Konkretne vidike implementacije trajnostnega razvoja v Telekomu Slovenije pojasnjuje Katarina Prešeren, vodja službe za odnose z javnostmi.
 
Katarina Prešeren
Katarina Prešeren

Lahko konkretno opišete, kako poteka implementacija načel trajnostnega razvoja v Telekomu Slovenije. Kakšen je sistem odgovornosti oziroma pristojnosti, merjenja, poročanja, evalviranja?
Telekom Slovenije je član združenja evropskih telekomunikacijskih operaterjev ETNO in podpisnik njegove listine o korporativni odgovornosti. Za telekomunikacijske operaterje velja, da poleg splošnih trajnostnih kazalnikov za nas veljajo tudi posebnosti naše panoge. Tako na primer prispevamo k večji digitalni pismenosti ter ozaveščanju o vseh okoljskih, družbenih ter ekonomskih vplivih naših proizvodov in storitev.

Kot nacionalni telekomunikacijski operater smo v svojem razvoju posvetili precejšnjo pozornost zagotavljanju enakih pravic do dostopa in uporabe telekomunikacijskih storitev tudi v manj naseljenih območjih, kar je pomembno področje naših družbenih vplivov, še posebej glede na poseljenost Slovenije. Trajnost je že v osnovi del naše poslovne strategije. Njena načela spoštujemo v okviru predpisov in zakonodaje, pa tudi skladno z internimi dogovori.

In konkretno?
Konkretno, upoštevamo jih pri sprejemanju ključnih odločitev bodisi glede storitev, trženja ali upravljanja z našimi omrežji. K načrtovanju vplivov sodi postavljanje in spremljanje doseganja merljivih ciljev. Zanje so odgovorni oziroma pristojni vodje posameznih organizacijskih enot, energetskim in okoljskim ciljem ter kazalnikom pa posvečamo posebno pozornost. Pomemben del naših aktivnosti predstavlja redno in pregledno poročanje regulatorjem in drugim državnim organom, kot so ARSO, SURS, CURS, APEK, ETNO in drugi. Poročilo o trajnostnem razvoju Skupine Telekom Slovenije in posebej družbe predložimo v neodvisno zunanjo preveritev, ki vključuje tudi preveritev poročanja po mednarodnih smernicah GRI. Poročilo o trajnostnem razvoju je sestavni del našega letna poročila, ki je javno dostopno vsem deležnikom.

Kakšna organizacijska in informacijska podpora je potrebna za obvladovanje tako kompleksnih procesov?
Skrb za trajnostni razvoj je in mora biti sestavni del poslovanja celotne skupine in poslovanja vseh organizacijskih enot. Organizacijsko jedro, ko gre za okoljske vplive, je v pristojnosti več služb. Predstavnik vodstva za sisteme kakovostnega vodenja je predsednik uprave družbe, saj je podpora vodstva ključna.

Podatke spremljamo v sklopu celovitega nadzora energetskih in okoljskih vidikov poslovanja, kjer posvečamo posebno pozornost nabavi in logistiki. Ob nadzoru in zajemu podatkov se nam je kot zelo pomembno pokazalo sistematično izobraževanje zaposlenih. Preteklo leto smo tako o ciljih naše okoljske in energetske odgovornosti izobrazili blizu 1.400 zaposlenih v Telekomu Slovenije in s tem prispevali k zmanjšanju naših vplivov na okolje. Vodstveni pregledi sistema ravnanja z energijo in okoljem so namreč pokazali, da so bili energetski in okoljski cilji nadpovprečno izpolnjeni. Smo tudi v fazi pridobivanja standarda ISO 50001 SURE – Sistem učinkovitega ravnanja z energijo. Z omenjenim sistemom želimo doseči večjo tehnično in poslovno učinkovitost pri porabi energije, zlasti električne. V povprečju predstavljajo namreč stroški električne energije okrog dve tretjini vseh energetskih stroškov telekomunikacijskih operaterjev v Evropi in podobno je tudi pri nas.

To pomeni, da ste jasno opredelili kriterije za odločitev o trajnostnih in okoljskih ciljih? Kako poteka izbira prednostnih ukrepov?
Pri tem se verjetno ne razlikujemo od drugih družb, ki so pristopile k spremljanju trajnostnih kazalnikov poslovanja. Zanje se odločamo na podlagi strokovnih panožnih usmeritev, mednarodnih priporočil in standardov, ki jih kot bistvene prepoznavajo smernice GRI. Izbira ukrepov na letni ravni je seveda odvisna od zastavljenih dolgoročnih ciljev. Običajno niso uresničljivi čez noč, temveč je za njihovo doseganje potrebnih več let.

Med prednostnimi zavezami imate zmanjšanje porabe energije in emisije v okolje. Kateri cilji so v tem okvirju prednostni? S katerimi konkretnimi ukrepi jih dosegate?
Res je, v Telekomu Slovenije smo se zavezali, da bomo zmanjševali porabo energije in emisije v okolje. Zadali smo si dva prednostna cilja: zmanjšati porabo električne energije ter hkrati izboljšati učinkovitost rabe goriva in zmanjšati količino goriva za vozni park. Sprejeli smo več ukrepov, ki jih dosledno izvajamo. Vgrajujemo analizatorje za centraliziran nadzor porabe električne energije. Lani smo jih na primer vgradili na več kot 30 lokacijah. Urejujemo klimatizacije v sistemih enostavnega prezračevanja na manj toplotno obremenjenih lokacijah, klimatske naprave pa zamenjujemo z energetsko učinkovitejšimi. Pri porabi energentov za vozni park zmanjšujemo število kilometrov službenih prevozov in izboljšujemo starostno strukturo voznega parka, vpeljujemo tudi enotne kriterije za nakup novih vozil. Pri tem smo pri nakupu novih vozil kot pomembno merilo uveljavili izpuste CO2. Mejo imamo letos postavljeno na največ 162 g CO2 eq /km, vsako leto pa jo še nekoliko znižamo.

Za zagotavljanje primerljivosti ste že nekaj let zapored sodelovali pri mednarodnem energetskem in okoljskem zgledovalnem primerjanju (benchmarking) v okviru panožnega združenja evropskih telekomunikacijskih operaterjev. Kaj so pokazali rezultati, kje so vaše prednosti, kje so še največji izzivi?
Največji izziv, kot kažejo primerjave, sta učinkovitost porabe električne energije in voznega parka ter energije za ogrevanje. Dober rezultat smo dosegli pri porabi papirja. Prav zmanjšanje papirja je za nas velik korak, saj smo med letoma 2011 in 2012 število vseh papirnatih računov zmanjšali kar za 17 %. Dosežek je odraz uvedbe e-računov in skupnih računov za uporabnike. Od skoraj 13 milijonov izdanih računov letno jih je bilo tako konec leta 2012 papirnatih že manj kot polovica. Za učinkovitejšo rabo energije izvajamo vrsto ukrepov - lani smo z njimi znižali porabo električne energije za 3 % ali za 2,5 milijona kWh. Pri primerjavi ogljičnih odtisov pa je potrebno upoštevati kontekst naše države. Ogljični odtis dobavljene električne energije v Sloveniji je namreč eden višjih v Evropi, saj vsaka kWh pomeni vsaj 0,5 kg CO2 onesnaženja. Na učinkovitost voznega parka vplivajo specifične okoliščine, višje cene naftnih derivatov in povečanje voznega parka zaradi organizacijskih sprememb, postopnega prehoda k integriranemu lastniškemu modelu. S tem področjem učinkovitosti se aktivno soočamo in uvajamo rešitve, kot sta mobilna pisarna in projekt optimizacije uporabe voznega parka. Pri porabi energije za ogrevanje pa ogljični odtis izboljšujemo s prehodom na čistejše energente.

Ste zavezanec za ravnanje z OEEO. Za kakšne količine te opreme gre letno na ravni Telekoma Slovenije? Kakšne okoljske cilje dosegate pri ločenem zbiranju OEEO, recikliranju?
Vsekakor so v telekomunikacijski dejavnosti pomemben odpadek kovine in odpadna električna ter elektronska oprema ali OEEO. Lani smo tako v Telekomu Slovenije zbrali več kot 100 ton odpadne elektronske opreme in več kot 40 ton odpadnih kovin. Z odpadno električno in elektronsko opremo sicer skrbno ravnamo in jo oddajamo v nadaljnjo predelavo pooblaščenim izvajalcem. V matični družbi smo v letu 2012 zbrali 12.000 odsluženih mobilnih aparatov in jih posredovali v ekološko razgradnjo. Od nevarnih odpadkov je več kot ¾ svinčevih akumulatorjev, ki so v celoti vhodna surovina za nadaljnjo predelavo domačega proizvajalca.

Kako na vas vpliva Direktiva o eko designu? Ali morate do leta 2015 sprejeti dodatne ukrepe za doseganje določbe te direktive?
Tako imenovana Ecodesign direktiva Evropske unije in iz nje izhajajoča slovenska uredba vzpostavljata standard za okolju prijazno načrtovanje izdelkov. Proizvajalci teh izdelkov so na stopnji oblikovanja obvezani zmanjšati porabo energije in ostale negativne vplive na okolje, ki se pojavljajo v celotnem življenjskem ciklu izdelkov. V ta namen so bili sprejeti določeni izvedbeni ukrepi za okoljsko primerno zasnovo takšnih izdelkov. V promet in uporabo lahko gredo takšni izdelki samo v primeru, če so v skladu s temi ukrepi in nosijo oznako skladnosti CE. Vsi dobavitelji Telekoma Slovenije se morajo že sedaj v pogodbenem odnosu obvezati k spoštovanju veljavnih zakonskih zahtev in najboljše prakse s področij ravnanja z energijo in okoljem. Najboljšo prakso pričakujemo tudi na povezanih področjih, še posebej pri varstvu in zdravju pri delu, ravnanju s kemikalijami in z drugimi nevarnimi snovmi, prevozu nevarnega blaga in varstvu pred požarom. Vse navedene zahteve smo vključili tudi v naše splošne pogoje, s katerimi zavezujemo naše dobavitelje

Med cilji, ki so zapisani v vašem integriranem letnem poročilu, je tudi »Doseči 100 % priključenost sanitarnih odpadnih voda na javne kanalizacijske sisteme do 31.12. 2012 in obvladovanje stroškov ter porabe vode.« Kakšno je trenutno stanje na tem področju? Ste ta cilj že dosegli?
Za doseganje tega cilja smo sprejeli ukrepe, ki pa so zaradi predpisanih zakonodajnih postopkov dolgotrajnejši. Predvsem smo pristopili k izdelavi akcijskega načrta za področje javne kanalizacije in individualnih čistilnih naprav ter k posodobitvi evidence lokacij, ki niso priključene na kanalizacijsko omrežje. Vsi znani primeri so urejeni, a zaradi neurejenosti zemljiškoknjižnih evidenc dopuščamo možnost, da se še kakšen nerešen primer pojavi, saj imam v lastništvu ali solastništvu skoraj 1.000 objektov.

Naslednji vaš pomemben cilj je zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje prek posodabljanja tehnoloških naprav. Kakšen onesnaževalec ste na tem področju? Kaj ste za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja že naredili in kaj vas še čaka?
Telekom Slovenije že zaradi same narave dejavnosti družbe ni velik onesnaževalec okolja. Emisije hrupa so pod zahtevanimi ravnmi, enako velja za emisije v ozračje. Agregate tako posodabljamo, s čimer ob nižanju hrupa in zmanjševanju emisij dosegamo tudi učinkovitejši nadzor. Izvajamo energetske preglede naših objektov, kjer prepoznavamo in urejamo lokacije, pri katerih so mogoči prihranki pri ogrevanju. Pripravljeni smo na uvedbo energetskih izkaznic. V preteklem letu smo posodobili tri agregate, zamenjave se bodo nadaljevale tudi v letu 2014. Seveda sta racionalizacija stroškov in gospodarnost poslovanja bistven dejavnik teh aktivnosti, kar velja tudi za druge telekomunikacijske operaterje. Po ugotovitvah raziskave med vodilnimi menedžerji v okviru pobude Združenih narodov Global Compact je namreč upravljanje okoljskih vplivov v našem sektorju tesno povezano z večjo stroškovno učinkovitostjo poslovanja. V Telekomu Slovenije smo tako lani samo v okviru projekta ISO 50001 opravili 20 energetskih pregledov zgradb in brez potrebnih dodatnih investicij opravili šest izklopov centralnega ogrevanja.