Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Brez kadrovske okrepitve na MKO ne bo resnih premikov - EOL 84/85

Branko Ravnik podaja okoljsko bilanco Slovenije |
 
Branko Ravnik, 9-mesečni v.d. generalnega direktorja za okolje, z novim letom odhaja z ministrstva na Kmetijsko gozdarsko zbornico. S svojim delom je vzbudil upe, da se bo kakšen pereč problem, ki ga ministrstvo brez uspeha rešuje že več let, le umaknil z mize. Očitno bo treba počakati na nove sile. In če ne bo močne politične volje, da se okoljski resor kadrovsko prevetri in okrepi, si resnih premikov v doglednem času ni mogoče obetati.
 
Branko-Ravnik
Branko-Ravnik

Odhajate z mesta generalnega direktorja za okolje. Kako bi na kratko ocenili bilanco okoljskih problemov v Sloveniji?
V preteklosti je bilo na sistemski in operativni ravni veliko narejenega in z marsičim se lahko danes v Sloveniji pohvalimo. Tisto, kar lahko ugotovim, je, da nas na področju okolja čaka še veliko dela. Dober kazalnik so ugotovitve računskega sodišča, kjer imamo kar nekaj popravljalnih ukrepov, ter uradni in poizvedovalni postopki Evropske komisije. Če na kratko pogledamo posamezna področja, ocenjujem, da so dobro urejena področja biotehnologije, hrupa, sevanj in svetlobnega onesnaževanja - dobro so pokrita s predpisi. Pričakovanja javnosti so, da se določene vsebine dodatno uredi. Ko pogledamo področje industrijskega onesnaževanja, lahko ugotovimo, da je gospodarstvo v preteklosti zelo veliko vlagalo v prilagoditve in tu ni mnogo odprtih vprašanj, razen pri emisijah v zrak pri nekaj večjih napravah. Pri kakovosti zraka je bil v zadnjem obdobju napravljen ključen napredek, ki bo omogočil izvedbo ukrepov za izboljšanje kakovosti, trenutno pa je kakovost še vedno pereč problem. Na področju odpadkov beležimo vsako leto boljše rezultate, ko gre za doseganje ciljev. Je pa to področje, kjer imajo posamezni deležniki povsem nasprotujoče si interese, zato ga je najtežje urejati. Še vedno preveč odpadkov odlagamo, masne tokove bo potrebno natančneje spremljati. Področje voda je še najbolj široko in kompleksno ter potrebno celovite ureditve. Sistemsko je to področje najbolj šibko, ne glede na to, ali gre za oskrbo s pitno vodo, gospodarsko rabo, onesnaženje ali zmanjšanje poplavne ogroženosti. Na področju narave se mi zdi, kot da imamo v državi dva pola, kjer se vsak po svoje čuti ogroženega. Tu bo potrebno še veliko pogovorov, da se bomo naučili hkrati omogočiti gospodarski napredek in ohranjati biotsko raznovrstnost. Na področju podnebnih sprememb je ključno, da se čimprej sprejme celovit program ukrepov za prilagajanje.

Kaj ste prednostno reševali? Na kateri točki se je zataknilo? Prosim, konkretno povejte za URKO, sistem ravnanja za odpadno embalažo in implementacijo IED?
Prednostne vsebine teh 9 mesecev so bile povezane z vprašanji, ki izhajajo iz poročil Računskega sodišča RS in upravnih postopkov, ki jih proti RS vodi Evropska komisija. Omeniti moram še priprave sprememb Zakona o vodah, s katerim se ureja raba za preteklo obdobje, in Zakona o varstvu okolja, ki ureja predvsem uskladitev z zakonodajo EU. Precej sem se ukvarjal z energetiko, predvsem z usklajevanjem koncesijske pogodbe za srednjo Savo in investicijami na spodnji Savi, z dokončanjem odlokov za zmanjšanje emisij prašnih delcev, s sprejemom uredb, povezanih z območji Natura 2000, in pa seveda z vsemi predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in industrijskimi emisijami.

Prav pri odpadkih se še marsikaj zatika.
Sprejeli smo le t.i. biološko uredbo, ki je terjala kar veliko usklajevanj. Pri ostalih predpisih mislim, da smo prišli kar daleč. Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki je odprta le pri vprašanju odkupa odpadnega papirja od fizičnih oseb. Uredba o odlagališčih bi bila lahko sprejeta v kratkem, zatika se pri finančnih jamstvih. Vendar bo to področje potrebno urediti sistemsko povsem drugače. Na področju odpadne embalaže je bilo kar precej razprav, ki jih sedaj prenašamo v spremembo uredbe. Pri ločenem zbiranju odpadne embalaže iz gospodinjstev so izvajalci javne službe naredili izjemno veliko. Vsi problemi, povezani s težavami odpadne embalaže, bi bili odpravljeni, če bi se shema razširjene odgovornosti proizvajalcev izvajala na predpisan način. Vendar sedaj ne kaže drugega kot ta sistem izboljšati.

Pri prenosu IED direktive je bilo opravljeno veliko delo s sprejemom zakona. Krovna uredba je praktično pripravljena. Ostali predpisi se intenzivno pripravljajo in bi morali biti sprejeti še pred pomladjo. V kolikor bi bila ekipa strokovnih sodelavcev večja, bi bili z vsemi omenjeni predpisi bistveno dlje. Ker posamezni uradnik pokriva 4 ali več predpisov, ki jih je potrebno sprejeti, poleg tega se ukvarja še s sprejemanjem evropske zakonodaje, odgovarja na vprašanja javnosti, spremlja sprejemanje predpisov drugih ministrstev, kljub izredno veliki strokovnosti fizično ni mogoče doseči več.

Kako je z implementacijo vodne direktive?
Načrt upravljanja z vodami za naslednje šestletno obdobje je treba pripraviti do konca leta 2015. Programi Inštituta za vode in drugih strokovnih institucij obsegajo vsebine, ki jih je treba nasloviti. Ključno je zagotoviti ustrezno ekipo strokovnjakov na ministrstvu, ki bo usmerjala strokovno delo in pripravila program ukrepov, ki bodo tudi usklajeni.

Kateri izzivi bodo na okoljskem ministrstvu v letu 2014 prednostni – se to že ve? Kako bo ministrstvo zagotavljalo nadaljevanje operative?
Program dela za naslednje leto je pripravljen. Dve usmeritvi sta ključni: zmanjšanje administrativnih bremen in zmanjšanje števila postopkov, ki jih proti Sloveniji vodi Evropska komisija. Potrebno bo izvesti popravljalne ukrepe, ki jih nalaga oziroma priporoča Računsko sodišče. Veliko predpisov je v programu in upam, da se bo ekipa v tem letu nekoliko povečala, da bo moč doseči večjo učinkovitost ministrstva tudi na področju okolja.