Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Energije ne smemo metati skozi okno - EOL 80

EP Slovenija |
 
Ob koncu junija so na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi pripravili šesto regionalno otvoritev NEP Slovenija. Na seznamu Nacionalne energetske poti se je znašlo 33 primerov energetsko učinkovitih stavb. Nekaj več kot štiri leta je minilo, odkar se je Vitra, Center za uravnoteženi razvoj v Cerknici, odločila za izdelavo portala Nacionalna energetska pot Slovenija. Bojan Žnidaršič, direktor in energetski svetovalec ENSVET, meni, da je treba znanje dobrih energetskih praks deliti z novimi graditelji.
 
Bojan Žnidaršič
Bojan Žnidaršič

Kako je prišlo do projekta NEP Slovenija in kaj kažejo rezultati?
Ideja se je razvila kot nadgradnja in izboljšava učinkov energetskega svetovanja. Na osebni ravni so bili trenutki zadrege, ko mi ni uspelo z besedo in skico opisati problema, napake ali rešitve. Ker takega orodja še ni bilo, sem ga začel z obilico fotografij sestavljati sam. K sodelovanju sem povabil lastnike, ki so bili pripravljeni prostovoljno sprejeti bodočega investitorja, mu pokazati dober energetski ukrep in pojasniti, kako dejansko deluje v praksi.

Cilj je bil vzpostaviti javno dostopen nabor raznolikih primerov dobre prakse bivanjske kulture, učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v individualnih in skupinskih stanovanjih ter poslovnih, proizvodnih in javnih objektih v Sloveniji, ki jih je s štirimi iskalci preprosto poiskati, obiskati in pridobiti izkušnje uporabnikov.

Danes, ko portal deluje, lahko vsi investitorji v realni situaciji preverijo predvidene naložbe v ukrepe URE in OVE. Vsekakor je energija predraga, da bi jo zaradi nevednosti metali skozi okno in po nepotrebnem obremenjevali okolje, zdravje in denarnico. Zato na portalu predstavljamo dobre primere v družinskih hišah, javnih stavbah, poslovnih objektih, blokih ... Uporaben je za vse, ki se odločajo za investiranje v URE in OVE. Šolarji in učitelji so dobili uporaben učni pripomoček, izvajalci (projektanti, monterji, gradbeniki …) pa si z ogledi dobrih praks osvežijo znanja in pogledajo v delo konkurence.

Kako ste povezani z uporabniki in katere akcije zaslužijo posebno pozornost?
Z uporabniki smo povezani prek socialnih omrežij, klasičnih medijev in portala NEP Slovenija. V teh štirih letih je postal portal tako kompleksen, da smo naredili grafični vodnik za navigacijo (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/predstavitev-NEP.pdf), ki opozori na vse ravni in rubrike, kot so odgovori na vprašanja, videoposnetki dobrih praks … Predvsem pa pregledno pokaže poti do dobrih ukrepov energetske prakse, ki so dostopni v 670 stavbah iz celotne Slovenije. Vsaka stavba je predstavljena na popisnem listu. Za vse uporabnike so na voljo tri ravni poglobljenega spoznavanja. Na prvi so fotografije in tekst na portalu NEP Slovenija, na drugi je telefonski razgovor z lastnikom, na tretji pa obisk stavbe, pogovor z lastnikom in ogled dobrih primerov v praksi.

V vašem programu na prvo mesto postavljate gospodinjstva, ki se odločajo za investiranje v URE in OVE. Kako ste jih dosegli s programom projekta, saj taka komunikacija zahteva precej sredstev?
Gospodinjstva so najbolj ranljivi potrošniki energije, saj imajo najmanj znanja, stavbo praviloma gradijo ali kupijo le enkrat v življenju. Informacijska podpora NEP Slovenija je s primeri dobrih stavb in slabih rešitev zanje zelo uporabna. Poleg družinskih hiš – te so prevladovale v prvem delu – smo v drugem delu poudarili predvsem večstanovanjske stavbe, ki so še vedno »energetski požeruhi«. Vključili pa smo tudi javne in proizvodne stavbe ter energetsko učinkovite skupnosti. Kar nekaj občin (Preddvor, Šentrupert, Dobrovnik, Trzin, Pivka) vzorno zmanjšuje stroške za energijo in obremenjevanje okolja. Komunikacija z uporabniki nasvetov poteka brez dodatnih stroškov prek portalov NEP Slovenija in Facebook https://www.facebook.com/NEP.Slovenija.

Kdo financira projekt?
Debela štiri leta so minila od aprila 2009, ko smo na internetu postavili portal Nacionalna energetska pot Slovenija http://nep.vitra.si. Financiral ga je Norveški finančni mehanizem. Pred tem smo z ameriško ambasado naredili pilotni del http://www.vitra.si/dokumenti/brosuraREP.pdf. Uporabnost potrjuje čez 170.000 obiskovalcev in skoraj 2 milijona klikov. Razlog, da v zadnjem obdobju obišče portal vsak dan okrog 200 ljudi, je dejstvo, da nam energija kroji življenje in odvisnost od nje se vztrajno povečuje. Z njo se srečujemo kot uporabniki ali proizvajalci, z njo služimo ali jo plačujemo, z njo gospodarimo ali po nepotrebnem zapravljamo. Bolj ko jo spoznavamo, lažje jo obvladujemo, s povečevanjem učinkovitosti se manjšajo stroški in obremenjevanje okolja. Ker nas od zibelke do groba spremlja v zasebnem, poklicnem ali javnem življenju, jo moramo spoznati.

Kako bi morala predvsem arhitekturna stroka upoštevati nekatere zahteve URE in OVE v gradnji stanovanjskih objektov in kakšno prakso ugotavljate svetovalci pri gradnji stanovanjskih kompleksov v Sloveniji?
Praksa potrjuje, da je treba uskladiti vse akterje, ki sodelujejo pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju. Na prvo mesto bi vsekakor postavil javne in zasebne investitorje ter naročnike OPN (Občinski prostorski načrt). Tem energetska učinkovitost praviloma ni prioriteta, razlog je predvsem v neznanju in neobveščenosti. Načrtovalci so prvi, ki postavijo konkretne in zakonsko zavezujoče okvire gradnje. Žal elementov »energetskega urbanizma« v OPN ne zasledimo. Nekdo bi moral od avtorjev OPN zahtevati, da stavbo, obliko parcele in infrastrukturo prilagodijo pasivni in aktivni rabi sončne energije, ki je večna in brezplačna. Ker tega nihče ne problematizira, se s tem nihče ne ukvarja. Arhitekti – predvsem mlajši – so dojemljivi tudi za energetski vidik gradnje. Predvsem so uspešne povezave med arhitektom in proizvajalcem.