Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Temeljna je premočrtnost pravilne izbire - EOL 67

Trajnostni razvoj v Petrolu |
 
Kakšno mesto ima trajnostni razvoj v Petrolu? Odgovarja dr. Marta Svoljšak, direktorica Sektorja tehničnega razvoja, varnosti in kakovosti pri Petrolu, d. d., ki je tudi predstavnica Petrola v Strateškem svetu za varstvo okolja in podnebne spremembe pri GZS.
 
Marta Svoljšak
Marta Svoljšak

Koliko se v Petrolu ravnate po načelih trajnostnega razvoja?
V Petrolu se vedno bolj zavedamo potrebe po uveljavljanju vseh načel trajnostnega razvoja. Velik poudarek dajemo premisleku, katere storitve in tehnologije so zares vzdržne do okolja. V skladu s tem se odločamo tudi za investicije. Premike delamo zelo sistemsko. Lani smo določili vrednote družbe, sedaj pa je v sprejemanju kodeks ravnanja zaposlenih v Petrolu, kar je z vidika korporativnega upravljanja in integritete podjetja zelo pomembno. V vseh poglavjih etičnega kodeksa smo skušali zasledovati načela trajnostnega razvoja.

Kako na primer?
Naj povem praktično: našo infrastrukturo skušamo vzdrževati na način, ki bo dolgoročno najbolj optimalen. Samo stroškovni vidik in kratkoročni učinek nista trajnostna. Če moraš določene stvari popraviti večkrat, ker popravljaš poceni in zato nekakovostno, to dolgoročno ni vzdržno, povzroča nepotrebno koriščenje virov. Trajnostna načela prenašamo tudi na človeške vire, npr. v obliki ugotavljanja in razvoja kompetenc naših zaposlenih. Pri zasledovanju zelenih tehnologij ter zelenih proizvodov in storitev bomo definirali določene kazalce in kriterije, s katerimi bomo merili učinke njihovega vpliva na okolje. V izbranem obdobju obdelave in merjenja podatkov želimo predstaviti, katere nove proizvode ali storitve smo vpeljali na trg in koliko so ti proizvodi oziroma storitve do narave, do okolja bolj vzdržni oziroma trajnostni.
Lani smo storili kritičen premislek, letos želimo posneti stanje v Petrolu in izbrati osnovni nabor kazalnikov, na podlagi katerih bomo analizirali našo trajnostno podobo.

Koliko vas k trajnostni drži sili zakonodaja?
V naši osnovni storitvi prodaje goriv smo z zakonodajo zavezani, da neobnovljiva goriva postopno nadomeščamo z obnovljivimi oziroma s takšnimi, ki so prepoznana kot obnovljiva. Znano pa je, da zakonodaja tu ni premišljena in vzdržna na dolgi rok. V Akcijskem načrtu RS za obnovljive vire energije, ki izhaja iz Uredbe o obnovljivih virih energije, se predpisujejo tudi določeni energenti, za katere se že po stanju tehnike danes ve, da niso več prepoznani kot trajnostni, kot so bili v času nastajanja zakonodaje. Zato ne sledimo črki zakona slepo. V Petrolu se veliko izobražujemo na tem področju, sledimo trendom in sodelujemo v nekaterih evropskih projektih za osvajanja novih tehnologij čistejših energentov, naj omenim področje trajnostnega goriva tretje generacije, proizvedenega iz alg. Sodelujemo tudi v Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije. Dejstvo je, da so vse nove tehnologije v prvi fazi dražje in zato z vidika zaslužka niso atraktivne. Z razvojnega vidika pa se je treba učiti zgodaj, da znanje že imaš, ko tehnologija pride do stopnje komercializacije.

Katere spremembe v slovenski družbi so po vašem mnenju potrebne, da bi bili bolj trajnostni?
Ko se srečujemo strokovnjaki, ki skušamo nove tehnologije in rešitve vpeljati bodisi v transportne bodisi v namene splošne energetske oskrbe, v bistvu največ težav vidimo v premalo celovitem pogledu na realne zmožnosti proizvodnje in rabe energentov na slovenskem področju. Npr. graditi zeleni transport na električni pogon, pri čemer se glavnina elektrike v energijskem miksu proizvede v termoelektrarnah, predstavlja slabo poznavanje poante trajnostnega razvoja in je dokaj problematično. Z vidika krovnega strateškega pogleda bi morali določiti energijski miks, ki bi bil vzdržen naslednjih 20 let. Potem bi gospodarski subjekti temu lažje prilagodili vse svoje investicije. Tako pa imamo različne nihaje v mandatih vlad in županstev, kjer se iz različnih razlogov in interesov različnih gospodarskih skupin pretirano in pristransko pospešuje uporaba najrazličnejših energentov, sicer na podlagi na prvi pogled zanimivih in resnih študij. Manjka celoviti pogled in premočrtnost energetskega programa, kjer bi se jasno opredelila vloga biomase, premoga, hidroenergije, fosilne energije, vsekakor pa tudi nuklearne energije. To so odločitve, ki se sprejemajo za večdesetletno obdobje. Gospodarski subjekti potrebujemo jasne politične smernice, na podlagi katerih lahko sprejemamo odločitve za vlaganje v razvoj. Temeljna je premočrtnost pravilne izbire.