Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Predrage naložbe bo na koncu plačal občan - EOL 67

Naložbe v komunalne objekte | Jože Volfand |
 
Odločitev Kostaka, koncesionarja komunalnih dejavnosti v krški občini, da zgradi svojo sortirno linijo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov zaradi predrage naložbe v CEROD II, kar bo v končni posledici občutil občan na položnici pri postavki ravnanje z odpadki, je morda nov signal okoljski politiki v državi. Ali ni že čas za revizijo celotnega programa izgradnje centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji? Vprašanj je več. Ali gre le za predimenzioniranost, za preveč požrešne in nerentabilne naložbe, ali je tudi čedalje bolj jasno, da centri bodo, vendar so naložbe drage in nekdo bo to moral plačati. Miljenko Muha, predsednik uprave družbe Kostak, pravi, da je njihova osnovna dolžnost občanu zagotoviti racionalno, kakovostno in poceni komunalno storitev. Torej?
 
Miljenko Muha
Miljenko Muha

Kateri razlogi so vplivali na odločitev, da bo Kostak zgradil sortirno linijo za obdelavo komunalnih odpadkov v Krškem in se ni vključil v projekt regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Novem mestu? Kako bo vaša naložba vplivala na ceno komunalnih storitev za občane? Boste cenejši ali dražji?
Družba Kostak kot koncesionar komunalnih dejavnosti v občini Krško je posredno preko Občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki vključena v sistem odlaganja odpadkov na regijskem centru CEROD. V sodelovanju z občino smo pri pregledu dokumentacije za CEROD II in projekcije cen obdelave mešanih komunalnih odpadkov v okviru CEROD II ugotovili, da bi na ta način izpeljan sistem obdelave mešanih komunalnih odpadkov povzročil porast cen ravnanja z odpadki v občini Krško za okvirno 44 odstotkov. Porast bi v največji meri povzročila predimenzionirana in predraga investicija v CEROD II, skupaj z ogromnimi stroški amortizacije objektov in naprav. To v končni fazi plačajo občani, uporabniki naših storitev.
Občina Krško se je odločila, da ne bo izstopila iz sistema CEROD II. Svoj finančni delež bo prispevala zaradi solidarnostne odgovornosti do vseh ostalih vključenih občin. Pri tem je oblikovan predlog, da bi po končanih delih lahko ta delež ob nadomestilu prenesli na kakšno drugo občino, ki bi želela vstopiti v sistem.

Toda cenejša je odločitev za lastno naložbo v sortirno linijo?
Da. Odločili smo se za sistem, po katerem bi občina Krško zgradila objekt, halo, v kateri bi se opravljala obdelava mešanih komunalnih odpadkov, družba Kostak kot koncesionar pa bi investirala v nakup sortirne linije. V njej bi se v začetni fazi obdelali mešani komunalni odpadki iz občin Krško in Kostanjevica na Krki z možnostjo vstopa občin Sevnica in Brežice. V takšnem primeru bi bil po sprejetem investicijskem projektu in projekcijah cen ob udeležbi le dveh občin pri storitvah obdelave mešanih komunalnih odpadkov indeks cen 102. Če bi se pridružile še preostale občine iz Posavja, bi se sistem ravnanja z odpadki lahko celo pocenil ali pa bi se razlika vložila v nadaljnji razvoj in standard komunalnih storitev. Občina Krško in Kostak kot neposredni uporabnik storitev CEROD I bi ta center uporabljala še naprej in koristila storitve odlaganja preostanka obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na CEROD.

Kakšne bodo zmogljivosti sortirne linije in kakšna bo vrednost naložbe?
Zmogljivost sortirne linije je po analizi vsebovanih frakcij ocenjena na predvideno zmogljivost 15 t/h. Okvirna vrednost naložbe v sortirno linijo je 2,1 milijona evrov. Tehnologija omogoča obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in sortiranje ločeno zbranih frakcij, kot so papir, plastika, pločevinke, tetrapak. Izbrana tehnologija ustreza evropskim standardom in dosega normative, ki jih predpisuje zakonodaja glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Tehnologija je plod znanja in sodelovanja nemških in slovenskih strokovnjakov. Dokončna izgradnja in montaža je načrtovana do poletja 2012 in je odvisna od javnega razpisa in izgradnje objekta za omenjeno sortirnico. Investitor je občina Krško, okvirna vrednost investicije v ta objekt pa je 1 milijon evrov.

Posebej poudarjate sortiranje ločeno zbranih frakcij. Kakšni so trendi, kako je z masnim tokom in kaj predlagate, da bi Slovenija hitreje postala družba reciklaže?
Kot podjetje, ki se zaveda svojega poslanstva, imamo dolgoletno tradicijo ločenega zbiranja odpadkov. Z našimi skupnimi vlaganji z občinami, ki so v sistemu ločenega zbiranja odpadkov, z osveščanjem prebivalcev, izobraževanjem predšolskih in šolskih otrok ter mladine smo dosegli, da smo v letu 2011 iz gospodinjstev ločeno zbrali in obdelali že skoraj 50 odstotkov odpadkov. Če torej pogledamo samo gospodinjstva, smo od skupno zbranih 9.494 ton v letu 2011 odpremili na odlaganje 52 odstotkov, 48 odstotkov pa smo zbrali ločeno in preprečili nepotrebno, nevarno in nesmiselno odlaganje. Tako smo zmanjšali onesnaževanje in zastrupljanje naravnih izvorov, kot so zrak, voda in rodovitna prst.

Naša ocena je, da smo s takšnim pristopom in preudarnim načinom zbiranja odpadkov v zgornji tretjini občin v Sloveniji.
Tudi s kompostarno ste rešili enega izmed okoljskih problemov, vendar pa je odprta in občani niso vedno zadovoljni z vonjavami iz objektov. Je odločitev za pokritje kompostarne sprejeta?
V okviru investicije v sortirno linijo bomo zaradi zagotovitve višjega standarda zaščite okolja in zmanjšanja negativnega vpliva posodobili naš zbirni center. Najkasneje v letu dni bo posodobljena obstoječa kompostarna z zaprtim sistemom, kjer bo omogočeno nadzorovano in hitrejše kompostiranje ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov ter stabilizacija frakcij iz obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Odločitev o pokritju kompostarne je sprejeta, in sicer v sklopu posodobitve in celostnega urejanja tega prostora. Vrednost naložbe ocenjujemo na 1,1 milijona evrov.

Manj sreče ima Krško z napovedano gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke?
Nesmiselno in neodgovorno od vseh v naši državi je, da zapiramo in onemogočamo primerno ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov v nekaterih primerih samo zaradi administrativnih omejitev. Istočasno pa ni bilo v zadnjih treh letih ničesar narejenega na področju pravilnega, varnega in ustreznega načina odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Začasna rešitev, ki trenutno obstaja, je res začasna in ne more in tudi ne sme biti časovno neomejena. Na ta način začasno shranjeni odpadki predstavljajo dodatno potencialno nevarnost v primeru kakšnega izrednega dogodka. Že tri leta je minilo, odkar so sprejeti akti, lokacija in v končni fazi tudi tehnologija bodočega odlagališča, zato je skrajno neodgovorno, da se v teh letih na tem področju ni nič naredilo. Če se odlagališče ne gradi zaradi neurejenih vprašanj s hrvaško stranjo, je ta argument neutemeljen, saj se v tem obdobju niso premaknila pogajanja z Vlado Republike Hrvaške. Predstavljajmo si, da bi morali zaustaviti delovanje NEK, ker ni zgrajeno odlagališče. Če pazljivo preberemo zakonodajo, je tudi to možno.

A če smo pri energiji, je za Kostak znano, da ste med prvimi v Sloveniji na področju učinkovitega upravljanja z energijo? Kakšne načrte imate?
Družba Kostak je prva v Sloveniji, ki je pridobila certifikat za sistem upravljanja z energijo po standardu EN 16001:2009, in sicer decembra 2010. Certifikat je samo formalna potrditev naših dolgoletnih prizadevanj na projektih optimizacije porabe energije. Tako smo recimo v preteklosti uspeli optimizirati porabo električne energije na vodovodnih sistemih in na letni ravni zmanjšati porabo za 600.000 kWh, kar znaša približno 70.000 evrov prihranka letno. Istočasno smo s sistemom nadzora nad porabo energije in spremljanja vseh meritvenih kazalnikov za področje energije vzpostavili energetsko knjigovodstvo. To je prispevalo k temu, da smo na sistemu ogrevanja in hlajenja upravne stavbe zmanjšali letne stroške za približno 10.000 evrov, kar predstavlja 90.000 kWh. Trenutno zaključujemo projekt prenove javne razsvetljave občine Krško. Vreden je 570.000 evrov. Naložba se bo povrnila v približno petih letih iz naslova zmanjšanja porabe električne energije.

V Sloveniji je Kostak nedvomno med redkimi komunalnimi podjetji, ki največji delež prihodkov realizira z drugimi dejavnostmi, ne s komunalnimi storitvami. Bo takšna strategija tudi v prihodnje?
Strategija družbe Kostak je usklajena na nivoju lastnikov in nadzornikov. Občina Krško je lastnica 43 odstotkov, Občina Kostanjevica na Krki pa ima 3,84-odstotni delež. Kostak se razvija kot delniška družba in ne kot javno podjetje. Izkoristimo vse priložnosti, ki jih ponuja trg. Tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Takšna strategija nas je postavila v pozicijo, da družba na letni ravni ustvari med 15 do 25 odstotkov prihodkov s klasičnimi (javnimi) komunalnimi dejavnostmi. Naše izkušnje, verjamem pa, da tudi izkušnje naših lastnikov, skupaj z razvojno strategijo dajejo pozitivne rezultate. Dosegamo sinergijske učinke, uveljavljamo družbeno odgovornost do zaposlenih in okolja, a tudi pogoje za dolgoročno rast premoženja naših lastnikov.