Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

ARSO že več kot dve leti molči - EOL 67

Zapiranje odlagališč | Avtor |
 
Dva primera.
Kot kaže izkušnja Komunale Kranj, ki že več kot dve leti čaka, da bi ji ARSO potrdil zapiranje odlagališča Tenetiše ali ji vsaj odgovoril, je izvajanje odpadkarske politike v Sloveniji kot nekakšna neskončna disonanca. Projekt zapiranja deponije so v Kranju pripravili skladno s predpisi, potem pa zaman čakali na odgovor. V Komunali Izoli pa so bili kaznovani še po stari uredbi. Njihova vloga za okoljevarstveno dovoljenje je v reševanju. Ni jim lahko, saj se jim v turistični sezoni nabere preveč odpadkov.
 
Primož Bajželj
Primož Bajželj

V Komunali Kranj je vodja PE Komunala Primož Bajželj, ki ni odgovarjal samo na vprašanja o zapiranju odlagališča Tenetiše, ampak je tudi predstavil podatke, kako so v letih 2008–2011 za trikrat zmanjšali količino odloženih odpadkov.

Program zapiranja odlagališča Tenetiše vam ARSO potrjuje že več kot dve leti. Zakaj, v čem je problem in kaj zajema program? Ali ARSO ve, da z odlagalnih polj uhaja plin?
Projekt zapiranja deponije nenevarnih odpadkov je bil v Komunali Kranj, d. o. o., oblikovan v skladu s takratnimi predpisi in zakonodajo Ministrstva za okolje in prostor. Omenjeni projekt je bil poslan na MOP 22. 9. 2009. Projekt zapiranja deponije nenevarnih odpadkov Tenetiše je izdelalo podjetje VGB Maribor, ki je upoštevalo finske smernice načina zapiranja odlagališč. Te smernice predvidevajo, da se lahko določene vrste odpadkov namensko uporabijo za zapiranje odlagališč. Zakaj nam ARSO do sedaj še ni odgovoril oziroma potrdil našega projekta in v čem je problem, nam na žalost ni znano. V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki določa, katere vrste monitoringov moramo upravljavci odlagališč tudi po prenehanju delovanja spremljati, je ARSO znano, kakšno količino deponijskega plina zajamemo, saj na letni osnovi dosledno oddajamo poročila. Poudaril bi le, da so vsi odplinjaki povezani s kogeneracijsko napravo oziroma baklo, kjer se ti plini sežigajo za proizvodnjo električne energije.

Ali prihaja do problema zato, ker odlagališča niste uredili tako, da bi bilo v celoti zaščiteno? Kako boste sanirali stanje in kdo bo financiral sanacijo?
Odlagališče nenevarnih odpadkov Tenetiše je zaščiteno tako, da so se odpadki prekrili z odpadnim gradbenim materialom v debelini enega do dveh metrov skladno z nakloni bodočih slojev zapiranja. Tako smo preprečili širjenje vonjav in raztros odpadkov v okolico zaradi vetra. Kot je že bilo omenjeno, pa imamo na deponiji tudi odplinjake, ki poskrbijo za zajem in kontroliran sežig deponijskega plina. Izcedne vode, ki nastanejo kot proizvod razgradnje odpadkov, pa se preko drenaže zajemajo v mehansko čistilno napravo, nato pa se preko tlačnega voda odvajajo vse do Centralne čistilne naprave Zarica. Deponija je tudi ograjena z dvometrsko ograjo in ima video nadzorni sistem. Sanacija deponije Tenetiše bo potekala v skladu s projektom zapiranja. Sredstva za sanacijo naj bi zagotovile lastnice deponije. V primeru deponije Tenetiše so to občine Kranj, Šenčur, Naklo, Cerklje, Preddvor in Jezersko.

Deponijski plin kot energent Komunala Kranj trži. Za kakšne količine gre, kaj vam pomeni v strukturi prihodkov in kako je naložba rentabilna? Ali je to ena izmed dejavnosti, s katero pokrivate morebitni izpad prihodkov zaradi zamrznjenih cen ostalih komunalnih storitev?
Direktno se deponijski plin ne trži, ampak se ga uporablja kot energent za proizvodnjo električne energije. Od postavitve sistema odplinjanja leta 2002 in vse do sedaj smo ga zajeli in kontrolirano sežgali okoli 3 mio kubičnih metrov. Prav tako smo preko kogeneracijske naprave proizvedli 3.000 megavatnih ur električne energije. Kar se tiče strukture prihodkov in rentabilnosti tega projekta, je treba povedati, da je ta investicija rentabilna predvsem na dolgi rok. Prihodki od te investicije nikakor niso tako visoki, da bi lahko pokrivali izpad prihodkov zaradi zamrznjenih cen ostalih komunalnih storitev.

Izpad je zagotovo pri ravnanju z odpadki. A ker ste morali odlagališče Tenetiše zapreti, kako rešujete problem odlaganja odpadkov? Kako sedaj zagotavljate sortiranje in odlaganje ostankov odpadkov?
Problematike smo se lotili z uvedbo sistema ločenega zbiranja od vrat do vrat in ločenega zbiranja odpadkov na pokopališčih. Že prej pa smo imeli uveden sistem ločevanja preko ekoloških otokov ter kar šestih zbirnih centrov. S tem smo količino mešanih odpadkov precej zmanjšali. Omeniti je treba tudi pretovorno ploščad Zarica, kjer se odpadke, namenjene odlaganju, še dodatno ročno in strojno loči. Na pretovorni ploščadi se nahaja tudi mala kompostarna, kjer se kompostirajo vrtni odpadki, zbrani preko zbirnih centrov, pokopališč in iz izvajanja lastnih dejavnosti. Trenutno nam mešane komunalne odpadke prevzema najugodnejši ponudnik javnega razpisa, podjetje Papir Servis, d. o. o., ki te odpadke sortira in poskrbi za njihovo nadaljnjo obdelavo oziroma odstranjevanje. Za biološke pa poskrbi komunalno podjetje Saubermacher.

Ali izvajate sistem ločenega zbiranja odpadkov v vseh šestih občinah, ki jih pokrivate? Kaj kažejo zbrane količine (trendi)?
Da. V vseh šestih občinah, ki jih pokriva javno podjetje Komunala Kranj, d. o. o., smo uvedli sistem rednega ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat, gre za redne smetarske odvoze. Pri tem ima vsako gospodinjstvo za ločevanje odpadkov rjavi zabojnik za biološke odpadke, rumeni zabojnik za mešano odpadno embalažo in zeleni zabojnik za mešane komunalne odpadke. Ločevanje poteka tudi preko vseh šestih zbirnih centrov in okrog 260 ekoloških otokov. Skupaj z občinami in drugimi organizacijami vsako leto sodelujemo tudi pri raznih očiščevalnih akcijah ter v skladu z zakonodajo organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Trend lahko pokažemo s primerjavo: v letu 2006, ko je deponija še delovala, smo odložili 85 odstotkov vseh zbranih odpadkov, medtem ko smo jih v letu 2011 za odlaganje oddali samo 45 odstotkov. Ločevanje odpadkov je prispevalo k temu, da se čim manj odpadkov odloži in čim več ponovno predela ter znova uporabi.

Zakaj niste pravočasno uredili obdelave komunalnih odpadkov in kaj predlagate okoljski politiki, da ne bo prihajalo več do takšnih zapletov pri ravnanju z odpadki? Ste bili kot podjetje kaznovani?
Podjetje Komunala Kranj, d. o. o., je že leta 2003 Ministrstvu za okolje in prostor oddalo program prilagoditve deponije Tenetiše, v katerem je bila zajeta tudi mehansko-biološka obdelava odpadkov v skladu z ureditvenim načrtom iz leta 1989. To pomeni, da smo že takrat začeli z uresničevanjem okoljskih standardov za ureditev deponije in s tem tudi uresničevanjem skrbnega ravnanja z odpadki, tako da smo bili že takrat pripravljeni na ureditev obdelave komunalnih odpadkov. Načrti so padli v vodo, ko se je organizirala civilna iniciativa in dosegla prenehanje obratovanja odlagališča nenevarnih odpadkov Tenetiše. S tem so nam onemogočili izvajanje začrtanega v programu prilagoditve. Okoljska politika bi lahko bolj sodelovala pri izgradnji regijskih centrov oziroma določitvi njihovih lokacij ter preprečila, da se odpadki brez potrebe vozijo po celi Sloveniji. Določiti bi morali izgradnjo regijskih centrov, minimalne zahteve lokalne skupnosti glede ravnanja s komunalnimi odpadki ter regijske deponije in njihovo prispevno območje za odpadke. Predvsem bi izpostavil problematiko, ki jo okoljska politika povzroča glede ravnanja s cementno-azbestnimi odpadki. Podjetje in deponija Tenetiše nista bila še nikoli kaznovana zaradi neizpolnjevanja uredbe o ravnanju z odpadki.

Goran Trebec
Goran Trebec

Komunala Izola je v drugačnem položaju. Vloga za okoljevarstveno dovoljenje še ni rešena, so pa v podjetju sklenili, da bodo do konca leta z manjšo sortirno linijo zagotovili obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. O tem, kaj nameravajo storiti, je pojasnjeval mag. Goran Trebec.

Kakšne so možnosti, da v določenem časovnem roku zagotovite obdelavo mešanih komunalnih odpadkov? Ali so vas okoljski inšpektorji kaznovali?
Komunala Izola je bila kaznovana še po stari uredbi UL RS 32/2006. Po sprejetju nove uredbe nismo imeli več inšpekcijskega nadzora. Glede na to, da smo vložili prošnjo za okoljevarstveno dovoljenje (OVD) in dopolnitve za izdajo OVD po novi uredbi, smo tudi pristopili k izvajanju obdelave oziroma izločevanju, kot je določeno v 60. členu nove uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ročno izločanje je že v teku, v pripravi pa imamo tudi postavitev manjše linije za izločevanje, ki pa bo postavljena do konca leta 2012.

Po novi uredbi o odlaganju letna količina mešanih komunalnih odpadkov, ki se jih odloži na odlagališče, ne sme preseči 222 kg na prebivalca. Kakšne so razmere na vašem območju?
V letu 2011 smo odložili 4.860.633 kg odpadkov, kar je povprečno 306 kg/prebivalca (na 15.900 prebivalcev , podatek SURS). Nas obremenjuje turistična sezona, v kateri se nam poveča količina odpadkov, sama uredba pa ne predvideva upoštevanja povečanja količine odpadkov zaradi turističnega obiska. Po informaciji ARSO se za izračun upošteva uradno število prebivalcev, kot ga navaja na primer SURS. Poleg tega je poleg turističnih nočitev, ki so znane, tu še delež počitniških stanovanj, v katerih ni stalno prijavljenih prebivalcev, in velik obisk dnevnih gostov, ki pa tudi niso nikjer statistično ovrednoteni in tako ni poznan njihov dejanski obseg. Glede na zbrane količine v mesecih izven sezone je razvidno, da bi ob minimalnih zahtevah po izločanju z lahkoto dosegli zahtevano količino 222 kg/prebivalca, medtem ko celotna zbrana letna količina v preteklem letu kaže, da bomo težko dosegali zahtevano količino odloženih odpadkov oziroma bomo morali izločiti večji odstotek, kot je minimalno zahtevan v uredbi.

V nekaterih komunalnih podjetjih so se zaradi želje po večji uspešnosti odločili za novosti v sistemu zbiranja in odvoza odpadkov.
Tudi pri nas stalno razmišljamo o uvajanju novosti v sistemu zbiranja in odvoza odpadkov. Naš cilj je doseči čim večji odstotek ločeno zbranih frakcij, vsekakor več kot ciljnih 50 odstotkov do leta 2020. Zdaj smo s sistemom ekoloških otokov in individualnih odjemnih mest za ostale odpadke dosegli 30-odstotno ločenost.

Kakšne izkušnje kaže zbiranje bioloških odpadkov?
V letu 2011 je bil delež zbranih bioloških odpadkov skupaj z zelenim rezom 7 odstotkov. Pri zbiranju bioloških odpadkov opažamo največjo težavo v tem, da je v njih še vedno velik delež PVC-vrečk in zelenega reza. Prevzemniki nam takšne odpadke zavračajo oziroma zaračunavajo sortiranje, zato iz odpadkov predhodno te nečistoče odstranimo, kar pa povzroča dodatno delo in stroške.