Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

V Mariboru kmalu tudi proizvodnja letališkega električnega avtobusa - EOL 133

Električni avtobusi | Urška Košenina |
 
Letos se je povečalo povpraševanje po električnih avtobusih zlasti v Italiji, Rusiji, Ukrajini, Nemčiji, Združenih arabskih emiratih, Kitajski in Vietnamu. Ali je to napoved boljših dni za mariborsko podjetje Tam Europe, ki s kapitalom kitajske skupine China Hi-Tech Group Corporation na pogorišču Tovarne vozil Maribor proizvaja električne avtobuse in je lani ustvarilo 15 milijonov evrov prihodkov, enako kot leto pred tem? Še vedno pa je poslovalo negativno. A izgubo so precej zmanjšali. Letos načrtujejo dobiček. Bryan Zhao, direktor podjetja, pravi, da so prednosti njihovega električnega avtobusa v modularni zgradbi vozila, najsodobnejših električnih komponentah ter lahkih materialih, ki omogočajo minimalno porabo električne energije za pogon vozila. Dodaja, da bi večina velikih mest za polnjenje želela uporabiti obstoječo infrastrukturo, to so električne žice, ki so se uporabljale za tramvaje. Glede razlik med zaposlenimi na Kitajskem in v Sloveniji pove, da morajo Kitajci ogromno delati. In čeprav jih zakonodaja ščiti, vedo, da je konkurenca na trgu dela visoka in da je veliko ljudi, ki bi bili takoj pripravljenih prevzeti njihovo delovno mesto.
 
Bryan Zhao
Bryan Zhao

Nedavno ste na letališče Marco Polo v Benetkah dostavili prvi VIVAIR2 104WL avtobus. Kakšne so njegove prednosti pred konkurenco in katera letališča so še vaši partnerji? Na katere trge ciljate? Koliko avtobusov boste proizvedli letos? Kako daleč ste pri izvedbi načrta, da poleg letaliških in potniških avtobusov proizvajate tudi električne?

Ključne prednosti našega vozila VIVAIR2 so robustno ogrodje in visoka zmogljivost sistema ogrevanja in hlajenja potniškega prostora. Ogrevanje in klimatizacija zagotavljata optimalno temperaturo notranjosti vozila v vročih krajih Bližnjega vzhoda in tudi na najhladnejših območjih Rusije in Kazahstana. Najdaljša, 14 metrska izvedba VIVAIR2 104WL lahko sprejme več kot sto potnikov. Vozilo poganja močan MAN-ov dizelski 6-valjnik, spojen z vodno hlajenim 3-stopenjskim avtomatskim menjalnikom, isti motor pa poganja tudi vse pomožne agregate, kar je v primerjavi z našo konkurenco bolj ekonomična rešitev. Avtobus je opremljen s številnimi elektronskimi varnostnimi sistemi, ki mu omogočajo varno gibanje po letališču.

Prodaja raste?

V preteklosti smo ciljali predvsem na manjše trge oziroma trge, kjer smo lažje konkurirali našemu glavnemu konkurentu Cobus-u. Danes je situacija nekoliko drugačna. Postali smo trn v peti konkurenci in se zelo približali njegovim letnim prodajnim količinam. Zdaj že vstopamo na zahtevnejše trge kot je Nemčija, pravzaprav celotna Evropa, tudi Kitajska. S proizvodnjo električnih vozil smo že pričeli, se pa intenzivno osredotočamo na vzpostavitev proizvodnje linije letališkega električnega avtobusa. To bo v začetku leta 2019. Po svetu imamo številne partnerje, od Turčije do Španije, Irske, Anglije, Rusije, Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Zelo dobro sodelujemo tudi z največjim slovenskim letališčem Jožeta Pučnika in letališčem v Pulju.

Težki tovorni promet je velik onesnaževalec in porabnik nafte, zato je EU pripravila strategijo izračunavanja emisij na osnovi posameznih individualnih specifikacij novega vozila. Vozila se testirajo s simulacijskim orodjem. Kaj menite o tem? Kako vi testirate vaše avtobuse?

Drži, tovorni promet je eden največjih onesnaževalcev in porabnik nafte, kar pomeni, da je potrebno v prihodnosti najti način, kako bomo izpuste zmanjšali. Ena izmed možnosti je uvedba elektrificiranih vozil. Glede izračunavanja emisij se nam porajajo številna vprašanja.

Zakaj?

Vprašanje je, ali so izračuni zajeli dejansko stanje na cestah ali pa so rezultat nekih razmer. Rezultate moramo sprejemati z neko rezervo, saj računalniški programi uporabljajo določene začetne pogoje, ki jih pripravi preizkuševalec. V večini primerov so specifični za določeno področje. V realnosti vozijo vozila po različnih terenih, v različnih vremenskih pogojih in so različno obremenjena. Vse to vpliva na končne rezultate izpustov. Vsekakor so takšna izračunavanja pomembna predvsem pri začetnem snovanju motorjev. Vendar na koncu potrebujejo še dodatno potrditev z izvedbo dejanskih meritev na terenu. Naše mnenje je, da je potrebno uporabljati simulacije in realne meritve na terenu, saj le tako lahko z gotovostjo trdimo, da so emisije ras takšne, kot smo jih prikazali, in so skladne z zahtevami zakonodaje EU. Ne pa, da gre za ''prilagojenje'' zahtevam. Naši avtobusi, mislim na turistične avtobuse, so testirani skladno z EU zakonodajo. Ta predpisuje, da meritve izvajajo verificirani laboratoriji, ki ne dopuščajo vpliva proizvajalca na izvedbo meritev in končne rezultate.

Kot je znano, je največji problem električnih vozil prepogosto polnjenje in prevelika poraba prostora za baterije. Kakšno tehnologijo razvijate, kakšno bo polnjenje vaših električnih avtomobilov? Katere prednosti pred konkurenco ima in koliko km lahko prevozi z enkratnim polnjenjem?

Trenutno predstavlja prepogosto polnjene baterij velik izziv, prav tako kot tudi njihovo hitro praznjenje. To se večinoma kaže pri uporabi vozil v mestnem prometu, kjer je veliko ustavljanja in pospeševanja. To dodatno zmanjšuje kapaciteto baterije in doseg vozil. V našem podjetju poizkušamo različne načine polnjenja, na primer pantograf, induktivno polnjenje itd., vendar je končni način polnjenja v veliki meri odvisen od kupca in njegove infrastrukture. Večina velikih mest bi za polnjenje želela uporabiti obstoječo infrastrukturo, torej električne žice, ki so se uporabljale za tramvaje. V primeru, da obstoječe infrastrukture ni, pa je potrebno stopiti h kupcu in mu ponuditi ustrezno rešitev. Ena izmed cenovno ugodnejših variant je uporaba polnilnih postaj, saj je izvedba relativno preprosta in ne zahteva večjih posegov v prostor.

Prednosti našega vozila so modularna zgradba vozila, najsodobnejše električne komponente ter lahki materiali, ki omogočajo minimalno porabo energije za pogon vozila.

V katerih državah se povečuje zanimanje za vaše avtobuse, od česa je odvisno zanimanje trga in ali kupci postavljajo posebne zahteve?

Zanimanje za naša vozila je odvisno od procesa modernizacije letališč. V podjetju TAM-ERUOPE se osredotočamo pretežno na te trge. V tem letu se je povečalo povpraševanje po naših vozilih zlasti v Italiji, Rusiji, Ukrajini, Nemčiji, Združenih arabskih emiratih, Kitajski in Vietnamu.

Zahteve kupcev so odvisne od regije, od koder je kupec. Zato ponujamo avtobus za vroče oziroma mrzlo podnebje.

Lani je kitajska družba TAM-Europe prevzela tudi poslopje propadle Tovarne vozil Maribor. Kakšne razlike med poslovnim svetom na Kitajskem in v Sloveniji opažate in v čem sta si Kitajec in Slovenec kot zaposlena najbolj različna?

Menim, da bistvene razlike med poslovnim svetom na Kitajskem in v Sloveniji ni. Obema državama je skupno tržno gospodarstvo in obe sta članici Svetovne trgovinske organizacije. Kitajska ima ta trenutek široko odprte roke celotnemu globalnemu trgu. Razlika, ki jo morate pred pričetkom poslovanja na Kitajskem upoštevati, je, da se boste soočili z veliko ostrejšo konkurenco kot v Sloveniji. Kar zadeva zaposlovanje in zakonodajo s tega področja je slika na Kitajskem in v Sloveniji precej podobna. Res pa je, da morajo na Kitajskem morajo ljudje zelo trdo delati in za njih takšno življenje predstavlja vsakodnevno realnost. Vsakdo, ki si prizadeva za dostojno življenje, mora veliko delati. Konkurenca na trgu dela je velika. Kakovost življenja je v Sloveniji vsekakor boljša kot na Kitajskem, vendar pa nas Kitajska prehiteva glede na priložnosti za rast in razvoj.

Pred časom ste se udeležili TEN-T dni, ki jih je organizirala Evropska komisija. Kako bi morala EU in Slovenija pospešiti e-mobilnost?

Da, kot edino podjetje smo predstavili električni avtobus. Odziv obiskovalcev je bil odličen. EU s takšnimi in podobnimi dogodki ozavešča širšo javnost o pomenu e-mobilnosti in jo neposredno pospešuje. Za dodatno pospeševanje e-mobilnosti mora EU na ravni držav rešiti predvsem infrastrukturna vprašanja, kot so vzdržljivost omrežja, način proizvodnje potrebne električne energije in drugo.

TAMova zgodba govori o tem, da je iz pepela mogoče vstati. Lansko poslovno leto ste končali z izgubo, kaj pričakujete od leta 2018? Koliko sredstev namenjate za raziskave in razvoj?

Od leta 2018 seveda pričakujemo izboljšanje lanskoletnega poslovnega rezultata, povečanje prodaje in razvoj novih produktov. Pospešeno vlagamo sredstva v raziskave in razvoj, saj je to ključni dejavnik naše konkurenčnosti na trgu.