Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Uvedba Nacionalnega enotnega okna za večji izvoz trgovine in transporta - EOL 126

Pomorski promet | Simona Šinko, Tomaž Kramberger|
 
Sodelujoči v procesu pomorskega transporta morajo pripraviti veliko dokumentov ter jih predložiti različnim državnim organom. Problema, ki se pojavljata, je število organov, ki jim je potrebno dostaviti več dokumentov, ter neskladnost potrebne dokumentacije. Nekateri izmed deležnikov zahtevajo elektronsko obliko dokumenta, drugi papirnato. Izpolnjevanje ter pregled teh dokumentov sta prav zato dolgotrajna procesa, ki predstavljata resno breme za vse sodelujoče v trgovinskem prometu (Economic Commission for Europe, 2005). UN/CEFACT (United Nation Centre for Trade Facilitation and Electronic Business) za poenostavitev procesov priporoča implementacijo Enotnega okna (angl. Single Window). To je opredeljeno kot objekt, ki vsem deležnikom, ki se ukvarjajo s trgovino in transportom, omogoča eno vstopno točko za izpolnitev vseh potrebnih dokumentov (Economic Commission for Europe, 2005).
 

 Prispevek v pdf obliki.

PristanisceSistem poskrbi, da se vse informacije, ki so bile vanj vnesene, dostavijo pravim prejemnikom. Pomembno je poudariti, da se vsak podatek, ki se vnese v informacijski sistem, shrani in ga ni potrebno ponovno vnašati. »Enotno okno za logistiko vključuje vse uvozne, izvozne in tranzitne operacije, ki običajno obsegajo naslednje gospodarske subjekte v celotni logistični verigi: nosilce poslov, pomorske agente, carinske zastopnike, špediterje, uvoznike in transporterje«. Cilj implementacije Enotnega okna je ojačati vpliv na povečanje blagovnega izvoza vsaj za 100 mio EUR do leta 2018 (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016).

V Sloveniji je uvedba Nacionalnega enotnega okna (v nadaljevanju: NEO) za pomorski promet ključnega pomena, saj pretovor blaga v Luki Koper vsako leto narašča. Tabela 1 prikazuje letni pretovor blaga v tonah in po enotah tovora. Podatek za leto 2017 je količina tovora samo v prvi polovici leta.

Vedno več tovora, s katerim manipulira Luka Koper, pomeni vedno večje količine, za katere je potrebna dokumentacija, in vedno več porabljenega časa za njeno izpolnjevanje. Glede na stanje splošne digitalizacije se Slovenija pri napredku digitalizacije trenutno uvršča na 28. mesto po lestvici DEI (Digital Evolution Index), torej med države, ki na področju digitalizacije nekoliko nazadujejo (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016). Kljub temu pa je na področju digitalizacije carinskih postopkov Slovenija že nekaj let na samem vrhu v EU. Že vzpostavljen sistem namreč omogoča carinjenje blaga vsak dan v tednu ne glede na čas v dnevu. S 1. junijem 2015 pa je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) začela preverjati veljavnost skupnega veterinarskega vstopnega dokumenta (CVED). Preverjanje dokumenta poteka popolnoma avtomatično (Finančna uprava RS, 2016).

Slovenija je poleg potreb Luke Koper zaradi naraščajočih količin pretovora primerna za uvedbo koncepta enotnega okna tudi zaradi mednarodnega tovornega letališča, ki ima poleg pristanišča prav tako strateško vlogo za evropski trg. Logistični subjekti v Sloveniji so že opremljeni z dobro informacijsko infrastrukturo. Imajo veliko izkušenj z elektronskim poslovanjem v logistiki in se dobro zavedajo pomena takšnega koncepta. Prav tako pa se za njegovo implementacijo zanimajo podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, ter izobraževalne ustanove v Sloveniji (Kramberger & Rosi, 2008).

Evropska komisija je izvedla projekt AnNa (Advanced national Networks for Administrations – napredna omrežja za uprave), kateremu se je priključila tudi Slovenija. V sklopu tega projekta je bila razvita pilotna spletna aplikacija, ki omogoča e-poslovanje z vsemi deležniki, vključenimi v NEO za pomorski promet (»Projekt Anna«, b. d.). Namen projekta je bil oblikovanje in razvoj zanesljive informacijske infrastrukture za predložitev informacij in njihovo nadaljnjo distribucijo, ki ustreza slovenskemu okolju. Zaradi nezmožnosti vseh subjektov, da bi razvili lastne rešitve za vmesnik XML, je bil cilj razviti uporabni spletni vmesnik, ki bi olajšal predložitev podatkov (»Slovenian AnNa pilots factsheet«, 2015). V času trajanja projekta so bili razviti razni modeli za izmenjavo XML sporočil. Posebno pozornost so razvojniki posvetili varovanju osebnih in drugih občutljivih podatkov ter razvoju mehanizma, ki omogoča, da vsak deležnik v procesu sprejema ladje vidi le tisti del nabora podatkov, ki je zanj pomemben. Vpisovalec podatkov pa lahko vsak trenutek preveri, kdo izmed ostalih poslovnih subjektov je videl njegove podatke. Moduli Nacionalnega enotnega okna omogočajo upravljavcem, da tvorijo nove vrste uporabnikov in širijo krog uporabnikov Nacionalnega enotnega okna (Bordon, 2015).

Med izvajanjem projekta pa je bila narejena tudi Krovna študija za opredelitev izvedbe vzpostavitve Enotnega okna. Za pomorski promet v RS je bil popisan proces sprejema ladje v Luko Koper pred uvedbo NEO in po njem. Študija je pokazala, da se lahko po uvedbi NEO kar nekaj faz procesa prihoda ladje v Luko Koper eliminira. Tako se proces skrajša za dve fazi, medtem ko se ena izmed njih izvede le delno. Potrebno je poudariti, da se pri posameznih fazah prihoda ladje posamezni dokumenti ponovijo. Kaj kaže analiza dokumentacijskega toka pred vzpostavitvijo NEO in po njem?

Metodologija za vzpostavitev NEO

Na podlagi Krovne študije za opredelitev izvedbe vzpostavitve enotnega okna za pomorski promet v RS (2013), pri kateri so sodelovali Uprava RS za pomorstvo (URSP), Carinska uprava RS (CURS), Zdravstveni inšpektorat, Policija Slovenije, Luka Koper in pomorski agent, smo izdelali simulacijo poteka izpolnjevanja potrebnih dokumentov za tri vrste vhodnega tovora: avtomobili, premog in kontejnerski tovor. S pomočjo sodelujočih v procesu pomorskega transporta v Luki Koper smo zbrali dokumente, ki nastopajo v procesu sprejema ladje v Luko Koper. Izpisali smo vse postavke, ki jih je potrebno vnesti v posamezen dokument, analizirali podvajanje celotnih dokumentov in podvajanje posameznih postavk v različnih dokumentih.

Model poteka izpolnjevanja dokumentov smo naredili s pomočjo programa FlexSim, ki omogoča prenos kakršnega koli realnega okolja v virtualno. Korake izdelave simulacije lahko razdelimo na šest faz (Zhang, Peng, Wu, 2009):

  • izdelavo postavitve modela;
  • določitev logističnih procesov v modelu;
  • določanje parametrov za model;
  • priprava in zagon modela;
  • izpis rezultatov simulacije;
  • analiza dobljenih rezultatov.


V tabeli 2 predstavljamo časovne atribute za vpisovanje podatkov, ki smo jih uporabili v simulacijskem modelu. Do njih smo prišli z meritvami in izračunom povprečnih časov vpisovanja podatkov.

Trajanje izpolnjevanja dokumentov je odvisno od vrste ladje, ki prispe v Luko Koper. Vrsta ladje namreč določa, katero vrsto tovora prevaža, od vrste pa so odvisni tudi nekateri drugi parametri, pomembni za določitev časa izpolnjevanja potrebnih dokumentov. Le te predstavljamo v tabeli 3.

V programsko okolje FlexSim smo najprej vnesli posnetek trenutnega stanja dokumentov, ki jih je potrebno izpolniti in predložiti različnim državnim institucijam v RS. Nato smo na podlagi izkušenj in predvidevanj sestavili podoben model še za predvideno strukturo dokumentov v Enotnem oknu. Le ta je bil v fazi raziskovanja in pisanja članka še v fazi načrtovanja, zato lahko med končno izdajo NEO in rezultati naše raziskave pride do manjših časovnih odstopanj.

Zmanjšanje števila dokumentov po uvedbi NEO

Po nizu izvedenih simulacij v programu FlexSim smo dobili ocenjen čas trajanja izpolnjevanja dokumentov za trenutno stanje in stanje po uvedbi Nacionalnega enotnega okna.

Tabela 4 prikazuje število dokumentov in število postavk pred uvedbo NEO in po njej. Trenutno je potrebno za sprejem ladje v Luko Koper izpolniti 33 dokumentov. Po uvedbi sistema Nacionalnega enotnega okna ostane potrebnih dokumentov le 20, saj eliminiramo dokumente, ki se večkrat ponovijo, tako da se vsak dokument v sistem vnese le enkrat. Število postavk, ki jih je potrebno vnesti v dokumente, je trenutno 423, po uvedbi sistema enotnega okna pa se to število zmanjša na 224, kar pomeni 47,05 % zmanjšanje vpisanih postavk za sprejem ladje v Luko Koper. Časi, potrebni za vpisovanje posameznih tipov podatkov, so bili pri izvajanju raziskave ne glede na različico simulacije enaki (tabela 2). Rezultate časa, ki je potreben za izpolnjevanje dokumentov, predstavljamo v tabeli 5.

Vidimo, da se je čas izpolnjevanja dokumentov pri vseh treh vrstah ladij zmanjšal v primeru vzpostavitve sistema Nacionalnega enotnega okna v primerjavi s trenutnim stanjem v državi. V tabeli 6 predstavljamo prihranek časa v odstotkih za vse tri predstavljene tipe ladij.

Prihranek časa je pri vseh treh ladjah povprečno eno uro in sedem minut. Glede na trenuten čas, ki ga deležniki potrebujejo za izpolnitev potrebnih dokumentov, pa pri prevozu kontejnerjev to pomeni prihranek časa 5 %, pri prevozu avtomobilov 13 % in pri prevozu premoga ogromnih 40 %.

Preverili čas dokumentacijskega toka

Po svetu je veliko držav, ki so implementirale nacionalna enotna okna za sektor trgovine in transporta že pred mnogimi leti. Raziskave učinkovitosti procesov v transportu pri njih kažejo velike prihranke časa in posledično tudi učinkovitejšo izrabo človeških virov. Vpeljava modela NEO, ki je v Sloveniji v uporabi od maja 2017, pomeni ogromen korak k racionalizaciji potrebne dokumentacije v transportu. Izdelan je portal, kamor je potrebno vsak podatek o prihajajoči ladji vnesti samo enkrat, do njega pa lahko dostopajo vsi sodelujoči v procesu, ki določen podatek potrebujejo za opravljanje svojega dela v procesu sprejema ladje.

V raziskavi smo želeli preveriti časovno komponento dokumentacijskega toka. Pri tem nismo zajeli časa čakanja na sprejem dokumentov, časa za fizični prenos dokumenta od enega do drugega deležnika v procesu carinjenja in časa za potrditev dokumentov, temveč smo se osredotočili le na čas vnašanja podatkov v vse potrebne dokumente. Rezultate smo pridobili s pomočjo simulacije v programu FlexSim, kjer smo izdelali modele za tri različne tipe ladij, ki prevažajo različne tipe tovora.

Povprečni prihranek časa pri vpisovanju dokumentov je 18,97 %. Največji prihranek je dosežen pri ladji, ki prevaža premog. Glede na uporabljene parametre za posamezne tipe ladij lahko upravičeno sklepamo, da na čas vnašanja podatkov najbolj vpliva število tovorkov (t. j. različnega tipa tovora na posamezni ladji). Ravno zato ima najkrajši čas vnašanja podatkov ladja, ki prevaža premog, najvišji pa ladja, ki prevaža tovor v kontejnerjih, kjer gre velikokrat za veliko število različnega tovora.

Prihranek časa in človeških virov se nam zdi precej velik in menimo, da uvedba sistema NEO prinaša pozitivne posledice v sektorju trgovine in transporta. Kakšne posledice bo v resnici imela vpeljava sistema NEO, bodo pokazale podrobnejše raziskave v prihodnosti. 

Viri in literatura

Bordon, M. (2015). Nacionalno enotno okno za pomorski promet. Informatika v javni upravi 2015.

ECONOMIC COMMISSION FOR EUROPE, United Nations Centre for Trade Facilitation and Electronic Business (UN/CEFACT), “Recommendation and Guidelines on establishing a Single Window to enhance the efficient exchange of information between trade and government” Recommendation No. 33, UNITED NATIONS New York and Geneva, 2005.

Finančna uprava RS. (2016). Mednarodni dan carina: Digitalizacija carinskih postopkov. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Medijsko_sredisce/2016/160126__mednarodni_dan_carine_2016.pdf

Gospodarska zbornica Slovenije. 20016. DigitAgenda 2016. Ljubljana.

Kap. Primož Bajec, 13. julij 2017 (osebna komunikacija).

Kramberger, T. and Rosi, B. (2008). Single Window Slovenija. Transport & logistika, Dnevi prevoznikov.

Ladijski pretovor ob polletju [Luka Koper]. Najdeno 2. avgusta 2017 na spletnem naslovu: https://luka-kp.si/slo/novice/single/ladijski-pretovor-ob-polletju-11358

Pfajfar, M., Kožman, M., Stojmenović, D., Vintar, R., Bordon, M. & Bajec, P. (2013). Krovna študija za opredelitev izvedbe enotnega okna za pomorski promet v RS. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Projekt AnNa. Najdeno na spletni strani: http://www.up.gov.si/si/varnost_plovbe/nacionalno_enotno_okno/projekt_anna/

Slovenian AnNa pilots factsheet. (2015). Najdeno na spletnem naslovu: http://www.up.gov.si/fileadmin/up.gov.si/pageuploads/SI_SSN/NEO/AnNa_Factsheet.pdf

SURS. Pristaniški blagovni promet po vrstah blaga in vrstah tovora, Slovenija, mesečno. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/SaveShow.asp

Zhang, X. P.; Peng, Y.; Wu, C. J. (2009). Logistics system modelling and simulating software, 1st edition, Zhejiang University Press, Hangzhou.