Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Logistika prihodnosti – nove tehnologije in novi poslovni modeli - EOL 111/112

Logistics Trend Radar | dr. Matevž Obrecht |
 
Napovedovanje trendov je lahko zelo kompleksno, saj je izjemno težko zaznati, kaj bo postalo trend z globalnim vplivom, kaj pa je le kratkotrajna modna muha. DHL kot eden vodilnih logistov v EU zato že četrto leto zapored pripravlja »Logistics Trend Radar«, na katerem temelji članek. Osvetljujejo bodoče dogajanje na področju logistike in vsem zainteresiranim omogočajo vpogled v smernice bodočega razvoja logistike.
 

Logistika prihodnostiLogistične inovacije

Prihodnost bodo krojili megatrendi in mikrotrendi, ki jih bodo izkoriščali predvsem fleksibilni start-upi, ki nimajo veliko svojih lastnih sredstev in so zelo agilni pri prilagajanju trgu. Na področju ključnih inovacij, ki so v zadnjih letih postale vroča tema inovatorjev v logistiki in transformirajo tudi družbene in poslovne običaje, izpostavljamo pet najpomembnejših.

Prvi je avtonomna logistika z avtonomnimi vozili in droni. Avtonomna logistika in avtonomna vozila so nedvomno medijsko najbolj izpostavljena. Samovozeča vozila so že razvita do stopnje komercializacije in zrela za uporabo posebej v zaprtih sistemih, kot so skladišča. Naslednji korak bo razvoj in implementacija na javni cestni infrastrukturi. Za letala brez pilotov (droni) uporabo napoveduje Amazon s svojo novo hitro dostavo Amazon Prime. DHL je uspešno testiral dostavo zdravil v oddaljene gorate predele Nemčije. Droni so bili poleg komercialne televizije uporabljeni tudi za vizualizacijo in oceno škode v Fukušimi po jedrskih nesrečah na območju, kamor je zaradi sevanja dostop ljudem življenjsko nevaren.

Druga inovacija je t.i. »Internet of things« (IoT) in potencial povezovanja vseh elektronskih naprav z internetom. Ocenjuje se, da bo do leta 2020 preko interneta povezanih 50 bilijonov naprav, kar bo prineslo za 1,9 trilijona $ novih poslovnih priložnosti. V logističnih procesih to še ni tako vidno, saj je zaradi varnostnih pomislekov in pomanjkanja standardov IoT trenutno bolj omejen na naprave v gospodinjstvih.

Tretjo spremembo predstavlja kolaboracija med stroji in ljudmi. Stroji se bodo pridružili človeški delovni sili. DHL-ova pilotna študija na primer navaja 25% povečanje učinkovitosti s tehnologijo pametnih očal – obogatena (virtualna) resničnosti in pozitiven odziv uporabnikov. Podobno lahko pričakujemo na področju robotike in avtomatizacije, ki je še zmeraj zelo perspektivna. Novi roboti bodo predvsem lažji, manjši, bolj fleksibilni, lažji za programiranje, predvsem pa cenejši.

Četrta sprememba zajema maloprodajno logistiko. Pričakujemo lahko dostave česarkoli, kamorkoli, kdajkoli. Kupci se namreč informirajo in nakupujejo po različnih »online« in »offline« kanalih. Logistika kot hrbtenica maloprodaje se mora temu prilagoditi z večkanalnimi, dinamičnimi in bolj personaliziranimi rešitvami za konkurenčno ceno. Trend gre tukaj predvsem k izogibanju »last mile logistics« oz. avtomatizaciji – v Sloveniji vidnimi z GLS-ovimi prevzemnimi omaricami oz. poštnimi paketomati na bencinskih servisih, v bodoče pa tudi droni Amazon Prime in dostava v prtljažnik avtomobila.

Peta sprememba se navezuje na povečano okoljsko in družbeno zavest. Kupci zahtevajo zelene in družbeno odgovorne oskrbovalne verige. Fokus se obrača k temu, da se družbene in okoljske izzive izkorišča za pravične in trajnostne rešitve. Cilj je generirati dodano vrednost oskrbovalnih verig in implementirati krožno gospodarstvo. Kot primer navajam Fairphone telefone iz okoljsko in družbeno nespornih materialov ter Freitag torbe, izdelane iz odpadnih ponjav tovornjakov.

Tehnološki in družbeni trendi

Avtorji poročila opisujejo, da lahko že od prejšnjega poročila opazimo spremembe v trendih v logistiki. V novem poročilu jih delijo na tehnološke in družbene oz. poslovne trende. V obeh sklopih največjo oviro implementacije predstavljata rastoča potreba po varnosti in ranljivost informacijske tehnologije ob morebitnih zlorabah.

V sklopu tehnoloških trendov izpostavljajo krepitev bionike posebej s t.i. nosljivo tehnologijo, ki premika meje in omogoča večjo varnost in učinkovitost, digitalizacijo in pametne senzorje, ki postajajo zmeraj cenejši in sistemi razvitejši in ekstravagantne samo-učeče sisteme (razvoj t.i. memristorjev), ki bodo v prihodnosti predvidoma omogočili tudi avtomatizacijo odločitvenih procesov. Veliko logističnih priložnosti tako odpira kot zapira tudi 3D printanje, ki bo korenito spremenilo potrebo po dostavah, saj se bodo določene komponente in izdelki lahko natisnili kar na mestu uporabe. Amazon je patentiral tudi mobilne 3-d printerje, ki so dosegljivi na zahtevo. Razvija se tudi logistika v oblaku z namenom personaliziranja poceni logističnih storitev, že omenjena avtonomna vozila in droni ter virtualna resničnost.

V sklopu družbenih in poslovnih trendov kot ključnega izpostavljajo t.i. »batch size one« - minimiranje velikosti proizvodne serije na ena v sklopu prilagajanja kupcu. To je po eni strani zelo ugodno s strani stroškov inventarja, po drugi pa zelo organizacijsko zapleteno. Primer je Adidasov koncept hitrih tovarn. Naslednja je dostava na zahtevo, 24/7 storitve, kjer se zaznava veliko start-upov, trenutni tržni leader pa je Uber Rush. Skupaj s spremenjenim nakupnim procesom skozi kombiniranje offline (npr. razstavni prostor) in online (nakup preko cenejše spletne trgovine) kanalov spodbuja tudi zmeraj večje potrebe po predvidevanju povpraševanja s ciljem nižanja stroškov in minimiranja potrebnih sredstev za izvajanje logističnih operacij. To zahteva tudi naraščajoče povpraševanje po naročanju priročnih dobrin (rast med 2010 in 2014 je bila 40 %), kot je npr. hrana, kjer so potrebne hitre dostave in kratki dobavni roki. Staranje prebivalstva po drugi strani to zahteva. Poudarek je na dostavi zdravil (t.i. priložnosti »grey power logistics«), predvideva pa se, da bodo »digitalni sorodniki«, ki bodo skrbeli za oskrbo starejših, prišli na svet že v naslednjih petih letih. Zaradi novih zahtev in krajših časov dobav se ustvarja tudi segment večnamenskih prevozov. Nemški Postbus tako na frekventnih linijah že uvaja prevoz potnikov in blaga in kombinira B2B z B2C. Vsi ti trendi nakazujejo, da je potrebno biti zmeraj blizu strankam in njihovim potrebam. Hitrost sprememb in uvajanje novih tehnologij zahteva vključevanje razvoja, raziskovalnih partnerjev ter deljenje idej in rešitev namesto skrivanja in omejevanja. Zaradi urbanizacije postaja zanimivo tudi področje cevnega transporta. Na drugi strani se veča pritisk na razvoj že omenjenih trajnostnih oskrbovalnih verig, zmanjšanje stresa in logistiko pametne energetike z vključevanjem razpršenih obnovljivih virov in hranjenjem energije, pa s pametnimi omrežji, kar lahko omogoči večjo samozadostnost posebej v EU in zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Sočasno kot izjemno pomemben trend navajajo še deljeno ekonomijo (»shareconomy logistics«), ki postaja zmeraj bolj popularna med vsemi segmenti družbe. Vodilni svetovni ponudnik prenočitev tako postaja portal za souporabo stanovanj in hiš Airbnb, rast izkazuje Park Cirka, ki omogoča deljeno uporabo parkirišč itd. V Sloveniji je priljubljena predvsem souporaba avtomobila, kar omogoča portal prevozi.org. Tudi deljena ekonomija bo tako odpirala kot zapirala vrata logističnim aktivnostim, predvsem pa bo vplivala na nižanje vpliva na okolje, saj omogoča večjo izkoriščenost danih kapacitet brez pretirane produkcije novih.

Sklepne ugotovitve

Nove tehnologije in novi poslovni modeli prinašajo ogromno priložnosti. Ker v času hitro spreminjajočega sveta kupci zahtevajo predvsem personaliziranost in fleksibilnost, se je potrebno tudi v trenutno vodilnih logističnih podjetjih zavedati, da trenutno vodilni položaj še ne zagotavlja obstanka na trgu tudi bodoče. Tako kot so vodilne rejce konj in proizvajalce kočij ob prelomu prejšnjega stoletja začeli izrinjati proizvajalci »neperspektivnih in umazanih« avtomobilov, se lahko tudi danes zgodi, da podjetje ne vidi pravočasno sprememb na trgu, se nanje ne zna odzvati ali pa se ne odzove pravočasno. To pomeni, da ne implementira potrebnih prilagoditev. Logistika v prihodnosti bo namreč temeljila na prilagajanju, inovativnosti in ne več toliko na posedovanju logističnih sredstev in infrastrukture.

Bistvene ugotovitve članka so z določenimi omejitvami in dopolnitvami povzete po publikaciji:

DHL. 2016. Logistics trend radar. Available on: http://www.dhl.com/en/about_us/logistics_insights/dhl_trend_research/trendradar.html#.V48a5Pl96Uk [12.7.2016].