Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu - EOL 77

Slovensko logistično združenje |
 
Pričakovanja niso majhna. Logistika kot panoga je na pohodu, a v Sloveniji ji še ne priznavajo prave vrednosti. Logistična podjetja so bila nepovezana, vpliv na ekonomsko in prometno politiko šibek, logistična stroka in gospodarstvo pa precej oddaljena drug od drugega kljub spoznanju, da lahko optimizacija logističnih procesov pri poslovanju odločilno vpliva na poslovne rezultate. Kaj torej lahko spremeni Slovensko logistično združenje? Odgovarja predsednik Igor Žula, ki je sicer podjetniški svetovalec, lastnik podjetja 3 Projekt.
 
Igor Žula
Igor Žula

Kaj vas je motiviralo, da ste prevzeli mesto predsednika Slovenskega logističnega združenja? Kakšne so vaše podjetniške izkušnje?

Vloga Slovenskega logističnega združenja mora biti predvsem povezovanje vseh, ki so kakor koli del najprej slovenske logistične, in potem, v prihodnje, tudi širše zgodbe. Slovensko logistično združenje (prej Evropsko združenje za transport, poslovno logistiko in promet) v zadnjem času ni igralo vloge, ki se je od njega pričakovalo. Zato je bila sprememba nujna. Po naravi sem povezovalec in že dalj časa smo gojili idejo, da bi ustanovili tako združenje, ki bi nas povezovalo v poglobljenem, bolj strokovnem in aplikativnem delu. V zgodbe tehnoloških centrov in grozdov sem bil v preteklosti močno vpet in me je motil neuspeh »Transportno-logističnega grozda«, čeprav takrat v logistiki še nisem bil dejaven. Že dalj časa smo si prizadevali, da bi ustanovili tehnološki center in pozneje center odličnosti. Žal nam ni uspelo.

Podjetniške izkušnje so mi dale predvsem podlago za razumevanje, kaj podjetja potrebujejo in v meni prebudile voljo in željo, da bi nekaj spremenil. Za predsednika Slovenskega logističnega združenja so me povabili nekateri vidni predstavniki logistike v Sloveniji. Če upoštevamo pretekle poskuse, je združenje izziv, meni pa povabilo pomeni predvsem veliko čast in odgovornost.

Katera logistična podjetja so sodelovala pri ustanovitvi združenja in katera so se že včlanila?

Člani Slovenskega logističnega združenja so direktorji pomembnih logističnih podjetij ali sektorjev logistike in prihajajo iz podjetij BTC Logistični center, Schenker Slovenija, Mercator, Tuš, Krka, Lek, Pivovarna laško, LL Grosist, Pošta Slovenije, Kobal transporti, DHL Logistika, Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za transport, Trinet, SOD, 3 Logit, Loma consulting, 3 Projekt. Ko ima kandidat podporo takih igralcev na slovenski logistični sceni, si prizadeva odgovorno delati po svojih najboljših močeh.

Aktivnosti pridobivanja novih članov so v velikem zamahu. Zelo smo zadovoljni z odzivom fakultet, zlasti Fakultete za logistiko, in njihovih ambicij po vključevanju in sodelovanju.

Stroka in sodelovanje z gospodarstvom sta na prvem mestu in to dokazuje, da smo na pravi poti.

Za katere prednostne naloge se zavzemajo podjetja, še zlasti zato, ker pri poslanstvu poudarjate predvsem nepovezanost logističnega okolja in rezerve pri izobraževanju in usposabljanju?

Podjetja razumejo pomembnost uvodne faze, ki je namenjena predvsem organizacijskemu delu. To so priprava programa, organizacija združenja, zagon nekaterih ključnih projektov in pridobivanje novih kompetentnih članov.

Pri pripravi predloga programa so sodelovala že navedena podjetja, zato so seveda pričakovanja usmerjena v realizacijo programa po načrtu, po katerem lahko vsakdo najde nekaj tudi zase.

Med strateškimi cilji navajate vzpostavitev široke logistične skupnosti, ki bo povezovala ponudnike in uporabnike logističnih storitev. Kako nameravate uresničiti to nalogo?

Sredi preteklega leta so iz različnih sredin izrazili pripravljenost, da bi ustanovili nova združenja. To bi seveda pomenilo delitev potencialne logistične skupnosti, kar bi bilo za ta prostor zelo slabo. Zato smo se še pred spremembami potrudili in se dogovorili, da zadeve spravimo pod skupno streho.

Po drugi strani je trg ponudil veliko različnih logističnih dogodkov, ki so bogatili ta prostor, vendar pa je bila udeležba slaba in zato je bil pozitiven vpliv manjši. Tudi v tem primeru smo se uskladili.

Danes imamo torej eno združenje, ki že povezuje industrijo, ponudnike logističnih storitev, svetovalce in več različnih fakultet. To skupnost bomo širili s trdim delom.

Stroka in logistično gospodarstvo ocenjujeta, da Slovenija v dosedanji razvojni politiki ni izkoristila potencialov, ki jih ponuja ta panoga. Kakšna je vaša ocena tega trenutka glede dejstva, da se pripravlja nova razvojna strategija države, nekateri veliki logisti se pa borijo s krizo?

Za učinkovitost ekonomije sta potrebna dva dejavnika.

Prvi dejavnik so podjetja, ki lahko sama veliko naredijo za uspešno poslovanje. Učinkovita logistika v podjetjih je močno vpeta v poslovanje podjetja in občutek imam, da se stroka ni dovolj upoštevala. Na tem področju obstajajo rezerve. Če je poslovanje v industriji urejeno, če industrija ustvarja dovolj blaga in če je dovolj povpraševanja po logističnih storitvah, je poslovanje vseh vpletenih – uporabnikov in ponudnikov logističnih storitev – v proces nastajanja proizvoda boljše in vsi se morajo prilagajati novim okoliščinam.

Drugi dejavnik pa je seveda vprašanje, kaj je Slovenija ali pa dosedanja politika naredila, da bi podjetjem olajšala življenje. Menim, da je odgovor znan. Znanja je pri nas veliko. Naša težava sta predvsem sposobnost odločanja in reaktivnost. Če bi bil npr. drugi tir narejen takrat, ko smo se zanj odločili, se danes o njegovi smiselnosti ne bi več spraševali. Tako pa razmišljamo, ali je tir sploh prava pot, namesto da bi začeli delati. Tudi če ničesar ne naredimo, bo čez pet let odgovor drugačen kot danes. In takih primerov je pri nas žal zelo veliko.

Potencialov, ki jih ponuja ta panoga, prav gotovo nismo izkoristili, seveda pa ne moremo za vse kriviti politike. Tu je tudi odgovor, zakaj smo dali prednost povezovanju gospodarstva in stroke.

Sprejeli ste program ključnih dogodkov v letu 2013. Katere bi izpostavili?

Program ključnih dogodkov temelji predvsem na sodelovanju in ponudbi dobrih storitev za naše člane. Predvidevamo več usposabljanj, ogledov dobrih praks, strokovnih predavanj in obiskov sejmov oziroma konferenc. Vodilo pri tem je seveda ponuditi članom razlog za članstvo. Prepričan sem, da nam je uspelo.

Izpostaviti pa moram predvsem dva dogodka.

Prvi dogodek je podelitev nagrade »Logist leta za leto 2012«. Letos ga pripravljamo v sodelovanju s Pošto Slovenije, ki je lanskoletna prejemnica te nagrade. Zdaj smo postopek bolj opredelili, odprli in v odločanje vključili res odlične strokovnjake. Odbor že deluje, vodi ga izr. prof. dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko.

Drugi dogodek je priprava mednarodnega logističnega dogodka »Oskrbovalne verige v praksi in znanosti«, ki bo ob koncu septembra oziroma v začetku oktobra. Dogodek je mednaroden, strokoven in posvečen oblikovanju učinkovitih oskrbovalnih verig ter sodelovanju gospodarstva in znanosti. Mednarodna dimenzija kaže našo ambicioznost. Uvajamo tudi nagrado za najboljši strokovni prispevek na področju logistike. Oblikovali smo odbor pod vodstvom doc. dr. Staneta Božičnika, ki vodi Center za ekonomijo transporta v okviru Fakultete za gradbeništvo UM, sodelujejo pa tudi vidni predstavniki iz gospodarstva.

Sestavni del dogodka bo okrogla miza, razpravljali bomo o tem, kakšnega logista gospodarstvo potrebuje. Razprava bo potekala med predstavniki fakultet in predstavniki gospodarstva. Prepričan sem, da bo razprava prispevala k približevanju študijskih programov potrebam gospodarstva.

Dogodek združuje nekdanja kongresa: »Logistika«, ki ga je prirejalo naše združenje, in »Poslovna logistika«, ki ga je prirejalo podjetje Planet Gv.

Vroča tema v logistiki so oskrbovalne verige. Zakaj?

Oskrbovalne verige so še vedno vroča tema in vedno bodo. Za učinkovito oskrbovalno verigo še zdaleč ni dovolj samo logistika. Učinkovito oskrbovalno verigo tvorijo vsi odnosi od dobavitelja do kupca, ki nastopajo od nastanka proizvoda do prodaje.

Zavedanja o tem in dobrih praksah je seveda premalo. Izjema je avtomobilska industrija, ki lahko drugim panogam veliko pomaga. Seveda potrebujemo stroko, fakultete, da bodo na strokovni ravni odigrale svojo vlogo. Vloga združenja je zato izjemno pomembna – predvsem na ravni promocije in zavedanja.

Zanimivo je, da v vašem programu, morda sem spregledal, nikjer ne omenjate zelene logistike in vpliva prometa na okolje. Se vam to ne zdi pomembno?

Zelena logistika je jedro vsega. Povezovati poskušam zeleno in učinkovito logistiko. Oba pojma sta povezana bolj, kot se zdi na prvi pogled.

Učinkovita logistika ali ekonomsko učinkovita logistika pomeni učinkovito oskrbo proizvodnje, učinkovit transport blaga – ob pravem času, po najnižjih cenah, na pravem mestu – optimalne zaloge …Toda o čem pravzaprav govorimo? Ko govorimo o optimalnih zalogah, govorimo o optimalnih skladiščnih kapacitetah, ko govorimo o učinkovitem prevozu, govorimo o izkoriščenem voznem parku, tudi na povratnih vožnjah, z minimalno porabo goriva. Ko govorimo o učinkoviti oskrbi, govorimo o učinkoviti notranji logistiki in minimalnih manipulacijah, zato moramo dobro sodelovati z dobavitelji. In še bi lahko navajal. Danes je ogljični odtis dejavnik pri vsakem kilometru, jutri bo pri vsakem proizvodu.

Težnja po učinkoviti logistiki je težnja po zeleni logistiki, le da je učinkovitost v ekonomiji lažje razumeti kot v varstvu okolja z okoljskimi parametri!

Zeleno logistiko torej razumemo in upoštevamo. Naj navedem, da je okoljska odličnost logistike pri podelitvi nagrade »Logist leta« eden izmed pomembnih kriterijev. Na mednarodnem dogodku, o katerem sem govoril, bo podeljena nagrada »Zeleni logist«. Tudi to nagrado so v okviru dogodka »Poslovna logistika« podeljevali že dalj časa, zdaj pa ji združeni dajemo še večji pomen. Prometni (pod)sistem je pravzaprav najpomembnejši z vidika vplivov na okolje in na naše počutje. Tega se zavedamo, vendar pa vsega v tej fazi ne zmoremo, na pol pa ne želimo.

---------------

dr. Bojan Rosi; foto: Nataša Muller
dr. Bojan Rosi; foto: Nataša Muller

Logistom je manjkalo združenje

dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko

Slovenskim logistom je v preteklosti manjkalo združenje, prek katerega bi se lahko povezovali, primerjali svoje dobre prakse in dosegali večjo prepoznavnost ter ustvarjali priložnosti. Kot združenje, ki bo navzven enotno delovalo za doseganje zastavljenih ciljev in umeščanje logistike v razvojne načrte države, lahko dosežemo veliko več kot vsako logistično podjetje posebej. Država bi morala prepoznati logistiko in njene podporne dejavnosti kot ključne pri spodbujanju konkurenčnosti in splošnega gospodarskega razvoja države, to se pa žal ne dogaja. Del tega so seveda infrastrukturni projekti, vendar lahko govorimo tudi o drugih oblikah spodbujanja obstoja in razvoja logističnega sektorja, kot sta nenazadnje tudi finančna in moralna podpora.

Tudi fakulteta je opazila pomanjkanje povezovanja in sodelovanja v logistiki. Kot dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru namreč vidim zagon Slovenskega logističnega združenja kot zelo pozitiven korak, ki bo pripomogel k oživitvi sodelovanja med prakso in raziskovalnimi dejavnostmi logistike, saj je v slovenskem prostoru še veliko neizkoriščenih možnosti. Fakulteta lahko raznovrstnim organizacijam ponudi dodatna znanja, raziskave in inovativne ideje, ki lahko z logističnega vidika prispevajo kot spodbujevalnik k njihovi konkurenčnosti. Upamo, da bomo s povezovanjem v logističnem združenju okrepili svoje sodelovanje z drugimi članicami in jim ponudili svoje znanje, ki je v sinergiji z drugimi veliko učinkovitejše kot sicer.

Janko Pirkovič
Janko Pirkovič

Za boljši položaj logistike v razvojnih dokumentih

Janko Pirkovič, BTC Logistika

Prizadeval si bom, da bodo člani Slovenskega logističnega združenja strokovnjaki, ki uspešno vodijo delo v logističnih oddelkih trgovskih in proizvodnih družb in sodelujejo s pomembnimi ponudniki logističnih storitev. Na drugi strani bodo predstavniki asociacij in ugledni profesorji iz akademskih krogov pomembno vplivali na delo združenja. Rezultat aktivnosti združenja bodo predlogi za boljši položaj logistike v razvojnih dokumentih Slovenije, našim članom pa bo treba zagotoviti odločilen vpliv.

Rok Svetek
Rok Svetek

Združenje mora biti glas stroke

Rok Svetek, Schenker

Slovensko logistično združenje mora biti glas stroke, akademske in tiste v praksi. Akademska sfera je odvisna od državnih naročil, zato se ne izpostavlja. Piše tisto, kar politiki radi slišijo, in nima neke praktične vrednosti. Združenje pa jim lahko nalije čistega vina. Tako, kot so stvari zasnovane, sem prepričan, da bo združenju uspelo povezati vse dejavnike, da nadomestimo zamujeno, če se sploh še da. Logistična podjetja so Slovenijo obšla in kakšnih velikih načrtov nimajo.

mag. Andrej Rihter
mag. Andrej Rihter

Povezati gospodarstvo z znanstveno sfero

mag. Andrej Rihter, Pošta Slovenije

Osebno menim, da je ključna vloga Logističnega združenja predvsem povezovanje zainteresirane javnosti v segmentu logistike, širjenju pomena in pomembnosti logistike. Ključna vloga je torej povezovanje gospodarskih subjektov tako doma kot v tujini in povezovanje gospodarstva z znanstveno sfero: izmenjava dobrih praks, reševanje logističnih problemov in podobno.

Naš trg je majhen, a lega je zanimiva

Eden izmed zasebnih, manjših logistov, ki ne želi biti imenovan, je o združenju zapisal:

Lahko rečem samo to, da bi morala Slovenija najprej počistiti pri temeljih (predvsem pravnih, pa tudi zelenih, okoljevarstvenih), šele nato bi se lahko gradile platforme ali združenja, kot je logistično. Glede zainteresiranih logistov pa predvidevam, da so to v večini tuja podjetja, ki nimajo problema s kapitalom, pa tudi ne nacionalnega interesa in jim ni dosti mar za Slovenijo. Če je temu res tako, bodo dobili še večjo moč za uresničitev projektov, ki bodo voda na njihov mlin, vendar na škodo našega okolja, v katerem živimo. Naš trg ni zanimiv (je premajhen) za tuji kapital, je pa geografsko zanimiva lega za tok blaga. Zato se mi zdi, da nas bodo tujci le izkoristili glede infrastrukture, glede dejanskih storitev, ki bi jih lahko opravljali, pa bomo imeli kot podjetja z domačim kapitalom majhen kos pogače. Upam samo to, da bomo čez nekaj časa še lahko rekli »zelena Slovenija«.