Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ekodizajn se na naše police prebija zelo počasi - EOL 144/145

Oblikovanje doma | Urška Košenina |
 
Žare Kerin je v Ljubljani končal šolo za oblikovanje in se leta 1984 odpravil v Švico, kjer se je strokovno izpopolnjeval v Studiu 6 ims v Lozani. Zadnja leta kot samostojni oblikovalec in kreativni direktor ustvarja v agenciji Futura DDB. Njegova dela so bila razstavljena na več razstavah in objavljena v številnih tujih strokovnih publikacijah in knjigah.
 
Žare Kerin
Žare Kerin

Kdaj ste vzljubili oblikovanje? Kaj je bilo tisto, kar vas je spodbudilo, pritegnilo?

V otroških letih sem veliko časa preživel v očetovem studiu, ki je bil projektant notranje opreme. Tako mi je spontano oblikovanje zlezlo pod kožo. Vse tiste barve, folije, letraseti in podobno so mi omogočali, da ustvarjam razne kreacije. Navdušen sem bil nad tem, da lahko ustvarjam, vedno znova in vedno drugače. To, da nekaj nastaja izpod mojih rok, se mi je zdelo naravnost pravljično.

Oblikovalec je udeležen v začetni fazi načrtovanja embalaže, zato je njegova vloga najodgovornejša in najpomembnejša. Kako se lotite oblikovanja embalaže? Katera so prva vprašanja, ki si jih postavite?

Predvsem orodja. Danes je bazično orodje oblikovalca računalnik, ki omogoča hitrejše delo. Posledično se je spremenila infrastruktura v izvedbi, tisku. Ogromno informacij, ki jih prinaša digitalna doba, je dostopnih. Seveda ni sprememb v vsebini dela, ta ostaja enaka. Pred časom sem si ogledal razstavo velikega oblikovalca Albeja Steinerja v Milanu in se še enkrat prepričal, da je z izjemo orodij vse ostalo enako. Njegova dela v temeljih stojijo še danes. Takih mojstrov je seveda še veliko. Ideja, jasna komunikacija, originalnost in prepoznavnost, kontekst vprašanja in odgovora, je še vedno prva naloga oblikovalca.

Večina odločitev v proizvodnji embalaže še vedno sledi ekonomski logiki. Čim nižji stroški in čim manjše obremenjevanje končne cene izdelka s stroškom embalaže. Je to prva smernica med naročniki?

Žal se nemalokrat srečam s primeri, ko naročnik že izbere embalažno enoto, kar seveda ni v redu. To pomeni, da naročnik želi samo grafično opremo embalaže. Želel bi si več sodelovanja z naročnikom v vseh fazah načrtovanja. Skupaj lahko bistveno učinkoviteje realiziramo projekt. Dober primer je embalaža za gin Monologue, ki je nastala v sodelovanju z naročnikom od začetka do konca, tako da smo oblikovali novo steklenico, ki so jo proizvedli v odlični Steklarni Hrastnik. Naredili smo grafično podobo, poskrbeli za samosvoj zamašek in potisk, dodali kartonasto darilno embalažo in seveda prepoznavno transportno embalažo. Uspeh seveda ni izostal, ne na trgu in ne pri mednarodni stroki, kjer smo dobili nagrado Red Dot Packaging Winner 2019.

Trend v svetu gre v zmanjševanje gramature materialov in sestavljanje materialov na način, ki omogoča učinkovito reciklabilnost. Po svetovnih napovedih pa naj bi se na področju embalaže in embalažnih rešitev dogajale korenite spremembe z mnogimi izzivi. Kako vi vidite vpliv embalaže na okolje in kako lahko vi kot oblikovalec vplivate na bolj trajnostno embalažo?

Ekodizajn se zelo počasi prebija na naše police. Trajnostnih embalaž je še vedno premalo. Zagotovo tudi zaradi zagonskih stroškov slovenskih proizvajalcev, ki imajo dosti nižje količine v primerjavi z evropskimi proizvajalci in se zato težje kosajo s konkurenco zunaj meja. Naj za primer povem, da ima v Sloveniji zelo veliko različnih produktov enako embalažno enoto, kar je v tujini bolj izjema kot pravilo. Sicer pa so trajnostno orientirane embalaže zagotovo smer prihodnosti. Oblikovalec lahko svetuje, žal pa mnogokrat ostane samo pri tem, saj sodobna embalaža ne pomeni vedno tudi cenejše embalaže. Praviloma je najslabša embalaža tudi najcenejša in tu je velik problem v današnjem boju za kupce. Vse je seveda odvisno od ambicij naročnika, kajti dobra embalaža varuje izdelek, odlična embalaža pa varuje blagovno znamko. In to je ključno.

Kako je z inteligentno embalažo, je zaželena med naročniki in na trgu?

V Sloveniji se navkljub nekaj pozitivnih primerov še vedno premalo zavedamo pomena embalaže, pa je vseeno, če govorimo o eko materialih, pametnih, sledljivih embalažah, varčevanju pri materialih in njihovemu optimalnem izkoristku.

Kakšen je vaš pogled na oglaševalsko panogo? Kakšen bo njen razvoj?

Na Futuri smo prepričani, da je prihodnost v povezovanju marketinga in prodaje, blagovnih znamk in ljudi. Povezovanju podjetij in kupcev, pozornosti in zvestobe, povezovanju strategij in izvedb, rezultatov in ciljev. Povezovanju offline in online, digitalno s fizičnim, vsebino z mediji.

Vaša dela so bila razstavljena na več razstavah in objavljena v številnih tujih strokovnih publikacijah in knjigah. Kaj vas motivira za delo, kaj vas navdihuje?

V oblikovanje sem se zaljubil kot otrok in ta ljubezen še vedno traja. Veliko dela sem vložil v to in rezultati niso izostali, pa naj gre za mednarodne nagrade ali pa za večjo prepoznavnost, boljšo komunikacijo in posledično dvig tržnega deleža pri naročnikih. To, da lahko stvari izboljšujem, me navdihuje in osrečuje.

Zadnja leta kot samostojni ustvarjalec in kreativni direktor ustvarjate v agenciji Futura DDB. Kakšne večje spremembe opazite pri svojem delu, v agenciji sami, pri sodelovanju z naročniki ... danes in pred dvema desetletjema?

Vsebinsko se v dvajset in več letih ni kaj dosti spremenilo. Razlike so predvsem v orodjih, digitalnih kanalih, medijih, hitrosti impulzov. Futura je integrirana marketinška agencija, ki še vedno v ospredje svojega delovanja daje naročnike in njihove kupce. Mislim, da še ni strahu za slovensko oblikovanje. Vsekakor se lahko kosamo z evropskimi ali svetovnimi oblikovalci. Če bi bilo malo več zaupanja in več tehnoloških možnosti, ko govorimo o embalaži, bi bilo lahko še boljše.

Kakšne embalažne trende na področju oblikovanja embalaže napovedujete?

Vsekakor je prihodnost v bolj racionalnih, trajnostno naravnanih embalažah, tanjših, lažje razgradljivih ali pa reciklažnih materialih. Skandinavske države so naredile največji korak v to smer, kar seveda ne preseneča, saj so tudi sicer zelo odgovorni do okolja. Nekako velja tako, da bolj kot je trg razvit in ekološko osveščen, bolj osredotočen in odgovoren je do embalaže in ravnanja z njo.